Nova sezona Pod črto podkasta: Segrevanje mest

Vabimo vas k poslušanju prve epizode v novi sezoni Pod črto podkasta. Govorimo o tem, kaj pomeni segrevanje mest za prebivalce teh mest in kaj lahko glede globalnega segrevanja naredimo na ravni posamičnega mesta.

Fotografija: Rok Grča, Oblikovanje: Metod Blejec

Vabimo vas k poslušanju prve epizode v novi sezoni Pod črto podkasta. Z vami sva Lenart J. Kučić in Taja Topolovec. Govorili bomo o posledicah segrevanja evropskih mest, ki povzroča včasih nasprotujoče si vremenske pojave. Zanimalo nas je predvsem, kaj segrevanje mesta pomeni za njegove prebivalce in kaj lahko glede posledic globalnega segrevanja naredimo na ravni posamičnega mesta.
Prisluhnite:

Play

Popravek (7. 12. 2018): V podkastu rečemo, da se je v primerjavi s predindustrijsko dobo v Ljubljani temperatura dvignila za 1,2 stopinji in v Mariboru za 0,8, kar ne drži. Pravilen podatek je, da se je v Ljubljani povprečna temperatura v zadnjih 18 letih povečala za 1,2 stopinji v primerjavi s povprečjem 20. stoletja. V Mariboru se je povprečna temperatura v 21. stoletju povišala za 0,8 stopinje. Za napako se opravičujemo.

Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu:

Vsebine na Pod črto, tudi nastanek tega podkasta, podpirate bralci z donacijami. Podprite naše delo v 2019 >>

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #globalno segrevanje #klimatske spremembe #podkast #segrevanje mest #vročinski valovi

Deli zgodbo 0 komentarjev