Podatki v člankih o dvigu tempertur v Evropi temeljijo na vremenskih podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. To je mednarodna organizacija za analizo vremena, katere članica je tudi Slovenija. Center zbira in razpolaga z vremenskimi podatki iz vse Evrope.

Znanstveniki centra podatke o temperaturi v mestih pridobivajo iz več virov: satelitov, vremenskih postaj, vremenskih balonov in podobno. Na podlagi teh podatkov lahko kar najbolj natančno ocenijo temperaturo na kvadratu s stranico osemdeset kilometrov. Podatki o temperaturi v Ljubljani torej niso podatki o temperaturi v samem mestu, temveč podatki o povprečni temperaturi v 80 x 80 kilometrov velikem kvadrantu, v katerem se nahaja Ljubljana.

Merjenje temperature v takšnem kvadrantu je bolj primerno za opazovanje dolgoročnih trendov gibanja temperature kot merjenje temperature v samih mestih. Vremenske postaje v samem mestu se lahko skozi leta premaknejo na druge pozicije ali pa se mesto razširi in zato postane bolj vroče. Zato je bolj smiselno temperaturo analizirati na širšem območju, ki obsega več kot samo mesto. Zaradi učinka tako imenovanega vročinskega otoka (vpliva mestnega betona in goste poseljenosti na višjo temperaturo v mestih) so bile dejanske temperature na ulicah Ljubljane za stopinjo ali dve višje kot podatki, ki smo jih objavili v raziskavi. A trend gibanja temperatur ostaja isti.

V projektu smo z ostalimi sodelujočimi v mreži EDJNet prečistili podatke Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi na način, da smo dobili povprečne letne vrednosti temperature v posameznih evropskih mestih oziroma kvadrantih, v katerih se ta mesta nahajajo.