Metodologija preiskave dviga temperature v Evropi

Segrevanje v mestih. Grafika prikazuje, katera mesta se najbolj in najmanj segrevajo. Rdeče puščice pomenijo večje segrevanje, zelene pa manjše. Avtor: EDJNet

Podatki v člankih o dvigu tempertur v Evropi temeljijo na vremenskih podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. To je mednarodna organizacija za analizo vremena, katere članica je tudi Slovenija. Center zbira in razpolaga z vremenskimi podatki iz vse Evrope.

Znanstveniki centra podatke o temperaturi v mestih pridobivajo iz več virov: satelitov, vremenskih postaj, vremenskih balonov in podobno. Na podlagi teh podatkov lahko kar najbolj natančno ocenijo temperaturo na kvadratu s stranico osemdeset kilometrov. Podatki o temperaturi v Ljubljani torej niso podatki o temperaturi v samem mestu, temveč podatki o povprečni temperaturi v 80 x 80 kilometrov velikem kvadrantu, v katerem se nahaja Ljubljana.

Merjenje temperature v takšnem kvadrantu je bolj primerno za opazovanje dolgoročnih trendov gibanja temperature kot merjenje temperature v samih mestih. Vremenske postaje v samem mestu se lahko skozi leta premaknejo na druge pozicije ali pa se mesto razširi in zato postane bolj vroče. Zato je bolj smiselno temperaturo analizirati na širšem območju, ki obsega več kot samo mesto. Zaradi učinka tako imenovanega vročinskega otoka (vpliva mestnega betona in goste poseljenosti na višjo temperaturo v mestih) so bile dejanske temperature na ulicah Ljubljane za stopinjo ali dve višje kot podatki, ki smo jih objavili v raziskavi. A trend gibanja temperatur ostaja isti.

V projektu smo z ostalimi sodelujočimi v mreži EDJNet prečistili podatke Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi na način, da smo dobili povprečne letne vrednosti temperature v posameznih evropskih mestih oziroma kvadrantih, v katerih se ta mesta nahajajo.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #ECMWF #EDJNet #klimatske spremembe #naravne nesreče #podnebne spremembe #segrevanje #segrevanje mest #suše #vročinski valovi

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Varstvo okolja

Kako dobro skrbimo za naše okolje? Sistematično analiziramo okoljska vprašanja v državi.

33 prispevkov

Globalne podnebne spremembe zahtevajo tudi lokalne ukrepe

Podnebni scenariji kažejo, da bodo prihodnja desetletja toplejša. Kar v Sloveniji pomeni več vročinskih valov, poplav in skrajnih vremenskih pojavov.

Tema: Varstvo okolja
Mnenje,

Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami

Poplave v Sloveniji odnesejo več kot 150 milijonov evrov na leto. Predvsem zato, ker je država več desetletij dopuščala gradnjo …

Tema: Varstvo okolja
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno