Članek je objavljen tudi na MMC RTV Slovenija

Dom Danice Vogrinec v Mariboru z dobrimi 800 posteljami za upokojence in odrasle s posebnimi potrebami si v svoji viziji delovanja postavlja smele cilje. »Izvajal bo le takšne poslovne aktivnosti, ki bodo ohranjale in razvijale pozitivno prepoznavnost blagovne znamke, ki jo pri uporabnikih z vidika kvalitete opredeljuje strokovna in prijazna, z vidika stroška pa cenovno ugodna storitev,« je moč prebrati na spletni strani doma.

A ugotovitve službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) glede porabe evropskih sredstev za energetsko sanacijo ne bodo pripomogle k pozitivni prepoznavnosti blagovne znamke doma. Revizorji SVRK so namreč ugotovili, da so se odgovorni v domu z drobljenjem naročil za izvajanje nadzora sanacije izognili javnemu razpisu za nadzorstvena dela. Zato SVRK terja vračilo vseh 140.000 evrov javnih sredstev, ki so jih domu dali za plačilo nadzora gradbenih del pri sanaciji.

Zanimivi pa sta tudi podjetji, katerima je dom posle oddal mimo javnega razpisa. Obe sta v solastništvu Günterja Soviča. Sovič je javnosti bolj znan kot nekdanji predsednik nadzornega sveta Infond Holdinga, prek katerega je Boško Šrot poskušal izvesti menedžerski prevzem Pivovarne Laško.

Dom dal 140.000 evrov dvema podjetjema z istima lastnikoma

Dom Danice Vogrinec je konec januarja podpisal pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo in prostor (MIP), s katero je pridobil dobre štiri milijone evropskih sredstev in sredstev iz slovenskega proračuna za energetsko sanacijo. Dela so obsegala prenovo fasade, menjavo stavbnega pohištva, sanacijo strehe, vgraditev toplotnih črpalk, vgraditev energetsko varčne razsvetljave in nekatere ostale izboljšave, je razvidno iz poročila SVRK, ki smo ga pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja.

Kot pri vseh gradbenih delih pa je moral dom tudi tu najti podjetje, ki bo opravljajo nadzor nad gradbenim deli. Dom je pod vodstvom direktorja Marka Slaviča v ta namen najel dve družbi: Proplus, d. o. o., in Invenio, d. o. o. Z obema je v letih 2012 in 2013 sklenil pogodbe za skupnih 139.500 evrov za nadzor nad deli. Obe podjetji sta v lasti istih dveh oseb: Günterja in Bojane Sovič.

Kontrola, ki so jo revizorji SVRK v Domu Danice Vogrinec opravili februarja lani, je pokazala na nepravilnosti pri oddajanju poslov. »Sektor za kontrolo ugotavlja, da gre pri naročilih za naročilo istovrstnih storitev, da so vse povezane z enim projektom oziroma operacijo. Sektor za kontrolo smatra, da gre v danem primeru za drobljenje javnega naročila in izogibanje postopkom javnega naročanja,« je zapisano v poročilu SVRK.

Revizorji so torej ugotovili, da je Dom Danice Vogrinec razbil posel nadzora na več manjših naročil in se tako izognil javnemu razpisu za oddajo del. Aprila 2012 je dom sklenil štiri pogodbe za nadzor v višini od 17.800 evrov do 18.900 evrov. Januarja 2013 pa je sklenil še štiri pogodbe v vrednosti od 14.200 do 19.200 evrov.

Zakon o javnem naročanju javni razpis zapoveduje pri vrednosti del v višini najmanj 20.000 evrov. V kolikor bi dom posel nadzora nad gradbenimi deli oddal v enem kosu, bi torej moral izvesti javni razpis.

Drobljenje naročil je domu torej omogočilo oddajo del izvajalcu po njegovi izbiri: podjetjema Proplus in Invenio. »S takšnim ravnanjem naročnik krši načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti javnega naročanja,« so zapisali pri SVRK.

Poleg napačno oddanih javnih naročil so revizorji ugotovili še za 16.000 evrov preplačana gradbena dela. Po mnenju SVRK je namreč dom k pogodbi na ključ s podjetjem VG5, d. o. o., neupravičeno sklenil aneks k prvotni pogodbi za gradbena dela.

Zaradi vseh ugotovljenih napak država zdaj od doma kot kazen terja vračilo 142.000 evrov, je razvidno iz knjige dolžnikov, ki smo jo pridobili od finančnega ministrstva.

Za pojasnila o spornih poslih smo se obrnili na vodstvo Doma Danice Vogrinec. Vprašali smo jih, če je za nepravilnosti kdo odgovarjal, ali bodo vrnili sredstva in s čim bodo nadomestili ta izgubljena sredstva. Zanimalo nas je tudi, ali je kdo izmed vodstva doma prijateljsko, sorodstveno ali kako drugače povezan z lastnikoma podjetij Proplus in Invenio.

Glede poslovanja s podjetjema Proplus in Invenio je direktor doma Marko Slavič v odgovoru zapisal, da z drobljenjem naročil za nadzor nad gradbenim deli po njegovem mnenju niso kršili zakona o javnem naročanju. »Zaradi izjemnih časovnih pritiskov, ko smo s stanovalci v zasedenem domu menjavali stavbno pohištvo in postavljali nove fasade (vsa okna in vrata, odstranjevali staro opečno fasado), je bila drugačna oddaja del nadzora praktično in teoretično nemogoča.«

Niti sam niti njegovi sodelavci niso v nikakršnem sorodstvenem ali prijateljskem odnosu z vodstvom ali zaposlenimi v podjetju Proplus, d. o. o., je še dodal Slavič. Za sodelovanje s podjetjem pa so se po njegovih besedah odločili »izključno zaradi dobrih referenc ter dejstva, da je bilo podjetje Proplus, d. o. o., za potrebe izvajanja energetskih pregledov že izbrano na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti«.

Glede aneksa h gradbeni pogodbi pa je Slavič pojasnil, da je šlo »za dodatna dela pri izgradnji vrtin, ki jih dom zaradi naknadnih zahtev agencije za okolje v zvezi s pretoki, merilno tehniko, ki je potrebna za izdajo vodnih dovoljenj in soglasij, ni mogel predhodno predvideti«.

Na vprašanja o vračilu sredstev Slavič ni odgovoril. Sodeč po knjigi dolžnikov finančnega ministrstva bi moral dom sredstva vrniti 17. julija letos.

Sovič nekdanji nadzornik Infond Holdinga

V povezavi z ugotovljenimi nepravilnostmi pozornost vzbuja tudi Günter Sovič, solastnik podjetij Proplus in Invenio. Sovič je namreč javnosti postal znan kot predsednik nadzornega sveta Infond Holdinga. To mesto je po poročanju medijev zasedal od avgusta 2006 do oktobra 2009. Infond Holding pa je bil po mnenju finančnega izvedenca Srečka Lavrenčiča orodje Boška Šrota pri neuspelem menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško. Šrot naj bi si po očitkih tožilstva prek Infond Holdinga v letih 2008 in 2009 od družb iz skupine Pivovarne Laško sposojal denar za menedžerski prevzem pivovarne in jo s tem oškodoval za okoli 100 milijonov evrov. Sovič sicer ni med ovadenimi v tem poslu.

Imenovanje Soviča v nadzorni svet Infond Holdinga je leta 2006 po poročanju Dela povzročilo precej razburjenja med malimi delničarji holdinga. »Delničarje je predvsem zanimalo, ali si je Sovič nabiral poslovne izkušnje še v kakšnih večjih poslovnih sistemih in predvsem ali izpolnjuje tudi formalne zahteve za nadzorno funkcijo, skupaj z licenco, ki je potrebna za nadzorniško delo. Günter Sovič je bil v svojih pojasnilih zelo skop, češ da zadeve še ni pripravljen komentirati, ko bo to funkcijo začel opravljati, pa se bo ‘že vse izteklo tako, da bo prav’,« je takrat zapisal Delov novinar Peter Rak. Sovič je za opravljanje funkcije predsednika nadzornega sveta dobil 1000 evrov na mesec.

Dokumenti, omenjeni v članku

Poročilo SVRK

Članek je del serije o nepravilnostih pri porabi evropskih sredstev. Vsi odkriti primeri so vidni na spodnjem zemljevidu

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu