Leto 2017 smo pri Pod črto sklenili s še eno spremembo na bolje. Že leta 2016 smo opozorili, da stanovanjski skladi ne morejo preverjati premoženja najemnikov neprofitnih stanovanj, če so slednji stanovanje dobili pred letom 2003. Sprememba zakonodaje v letu 2017 pa je omogočila preverjanje teh najemnikov.

Samo ljubljanski in mariborski stanovanjski sklad sta nato našla skupno več kot 150 najemnikov, ki so bili zaradi visokih dohodkov neupravičeni do neprofitne najemnine, in jim začela zaračunavati tržno najemnino.

Naslednji korak, ki bi ga lahko storili vlada in poslanci, je znižanje zakonsko določenega cenzusa za ohranitev neprofitne najemnine. Ta namreč danes znaša nepredstavljivih 2000 evrov. Torej – šele ko posameznik zasluži več kot dve povprečni plači na mesec, mu sklad neprofitno najemnino spremeni v tržno.

S čim se bomo pri Pod črto ukvarjali v letu 2018?

V decembru smo si pri Pod črto postavili tudi okvirni načrt našega dela v letu 2018. Pomembno se nam namreč zdi, da bralci in naši podporniki veste, s katerimi tematikami se nameravamo ukvarjati v prihodnosti.

V tem letu se bomo posvetili preiskovanju naslednjih tem:

• Davčni skrivači – zakaj se zdi, da imamo v Sloveniji dva davčna sistema,
• Sodni postopki proti bogatim in vplivnim,
• Delo policije in Sove,
• Nesmotrna poraba javnih sredstev,
• Kakovost domov za starejše,
• Revščina in socialna aktivacija,
• Priložnosti in pasti delitvene ekonomije,
• Analiza slovenskega medijskega trga,
• Razkritja in preiskovalne zgodbe.

Podrobnejšo predstavitev posamičnih tem najdete v prispevku: Katerih področij se bomo na Pod črto lotili v 2018. Tako kot doslej si bomo tudi v letošnjem letu prizadevali, da bi imele naše zgodbe in razkritja učinke in da bi naše delo pripomoglo k spremembam na bolje.

Decembra smo za vas pripravili tudi predstavitev članov uredništva Pod črto. Preberite več o tem, kdo smo in kaj počnemo v prispevku: Kdo smo Pod črto.

Ne spreglejte naših decembrskih zgodb:

Zakaj uspe davčnim skrivačem vedno znova prelisičiti finančno upravo

December je bil pri Pod črto precej davčno obarvan. Izogibanje plačilu davkov, ki ga omogoča premalo učinkovita finančna uprava in počasni postopki pred sodišči, namreč v Sloveniji vzpostavljajo dva davčna sistema. Enega za tiste, ki si lahko privoščijo uporabo shem za izogibanja plačilu davka. Drugega pa za ostale, ki moramo svoje davke poravnati. Več o tem si preberite v preglednem članku, v katerem smo strnili naša dognanja o problemu izogibanja plačilu davka.

FURS še zmeraj preveč popustljiv do dolgotrajnih davčnih dolžnikov

V zvezi z davčno politiko smo naredili tudi ponoven pregled dolgotrajnih davčnih dolžnikov. Ugotovili smo, da Sloveniji davke državi več kot leto dni dolguje 2052 podjetij, več kot dve leti pa 1421 podjetij. To kaže na še kar premajhno učinkovitost finančne uprave pri izterjavi davkov.

Zakaj močnim, bogatim in vplivnim uspe prelisičiti pravno državo

Z razlikami med obravnavno posameznikov v Sloveniji je povezana tudi analiza kazenskih procesov v primeru gospodarskega kriminala, utaje davkov, korupcije, zlorabe položaja. Storilci teh kaznivih dejanj so pogosto osebe s politično ali gospodarsko močjo. Kazenski postopki proti njim se pogosto na nenavaden način ustavijo bodisi se vlečejo pet do deset let. Analizirali smo, zakaj je temu tako.

Sova: nepravilnosti pod krinko tajnosti

Kazenski postopki proti močnim in vplivnim niso edino področje, ki šepa v državi. Z očitki o slabem ali celo spornem delovanju se periodično soočajo tudi pri Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Zakaj, smo na podlagi naših dozdajšnjih ugotovitev o delovanju Sove opisali v decembrskem članku.

Prekarno delo

Decembra smo nadaljevali tudi s serijo člankov o prekarnem delu v Sloveniji in Evropi. V članku o evropskih subvencijah smo pokazali dvomljive učinke porabe skoraj 100 milijonov evrov evropskih sredstev za spodbujanje samozaposlitev v Sloveniji. V mnenjskem tekstu pa smo dali kontekst našim dozdajšnjim ugotovitvam o širjenju prekarizacije na evropskem kontinentu.

Ali domovi za starejše primerno poskrbijo za nas?

Konec let smo napovedali še novo temo – preiskavo kakovosti domov za starejše. Preberite uvodni članek nove teme: Kako dobro domovi za starejše poskrbijo za nas in naše bližnje?

Tretji Pod črto podcast: Sistemi, razkritja in spremembe

V najnovejšem podkastu vam na primerih naših zgodb pojasnimo, kako z novinarskim delom dosegati spremembe. Z vami smo tokrat Lenart J. Kučić, Anže Voh Boštic in Taja Topolovec. Govorimo o tem, kako z besedami vplivati na tiste, ki so na pozicijah moči, in kako je mogoče z novinarskim delom dosegati sistemske spremembe. Pa naj gre za vprašanje revščine, prekarizacije, dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe ali dolgotrajne sodne postopke proti posameznikom z močjo in vplivom.

Povedali pa smo tudi, kako je nastal medij Pod črto, kakšno vlogo ste imeli pri tem naši bralci in zakaj je za doseganje sprememb pomembno, da delujemo na dolgi rok.

Vabljeni k poslušanju tretjega Podčrto podkasta!

Strip #Očrtano

Za vas smo v novembru in decembru pripravljali tudi satiričen komentar resnih tem v besedi in risbi, ki smo ga poimenovali #Očrtano. Humorne ilustracije, ki jih pripravljata Rok Grča in Luka Kravanja, ste lahko našli v večini naših člankov, ki so bili objavljeni v decembru.

Finančno poročilo za december 2017

V decembru nas je z donacijo podprlo podjetje Carvic.

Donacije bralcev: 4470,50 EUR

Donacije podjetij: 500 EUR

Stroški dela: 5415 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 847,05 EUR

Zahvaljujemo se vsem, ki ste brali in komentirali naše prispevke v preteklem letu, posebno pa vsem, ki ste  naše preiskovalno delo v letu 2017 podprli z donacijo. Naše delo brez vaše podpore ne bi bilo mogoče.

Podpri preiskovalno delo na Pod črto v 2018 z donacijo po svojim zmožnostih. Želim podpreti Pod črto>>>