Namen našega dela pri Pod črto je usmerjanje moči novinarstva v doseganje sprememb na bolje. In v decembru so se zgodile kar tri, povezane z našim delom.

Prva je poraz koprskega župana Borisa Popoviča. O spornih poslih občine pod njegovim vodstvom se je v zadnjih letih v najrazličnejših medijih precej pisalo. Pri Pod črto pa smo v preteklih letih razkrili dve zgodbi, povezani s koprsko občino. Prva je plačilo več 10.000 evrov inštitutu IFIMES za študije, za katere smo ugotovili, da so plagiat. Druga so draga potovanja Popoviča v oddaljene države na stroške občine, pri katerih ni jasno, kakšen učinek (če sploh) so imela za dobrobit občine. Popovič je decembra letos za las izgubil županske volitve.

Druga sprememba na bolje je sprejeto zvišanje minimalne plače. Ta se je z odločitvijo državnega zbora konec novembra s 638 evrov neto v letu 2018 zvišala na 667 evrov neto v 2019; leta 2020 pa bo znašala 700 evrov. Pri Pod črto smo že leta 2016 pisali, da se je veliko prebivalcev Slovenije kljub redni zaposlitvi sooča z revščino – ali pa so od nje oddaljeni le en nepredviden izdatek stran. Prag tveganja revščine je bil namreč s 636 evri v letu 2018 le za dva evra višji od minimalne plače. S povišanjem minimalne plače so poslanci dostojnejše življenje zagotovili več deset tisoč zaposlenim.

Tretja sprememba na bolje je ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo preiskovala delovanje družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke, kot je pogovorno znana ta inštitucija. Pri Pod črto smo v člankih, objavljenih v letu 2016 in 2017, opozorili na mnoga sporna delovanja slabe banke. Zaradi našega poročanja je takrat odstopil predsednik DUTB. Toda, zaradi skrivanja podatkov o delovanju slabe banke pod oznako poslovne tajnosti, je za medije praktično nemogoče, da bi nepravilnostim prišli do dna. Zato upamo, da bo k temu pripomogla novoustanovljena preiskovalna komisija.

Preberite, o čem smo pri Pod črto pisali decembra:

Posledice globalnega segrevanja v Sloveniji

Ljubljana je med tistimi evropskimi mesti, ki se segrevajo najhitreje. Kakšne posledice bo to imelo za mesto in njegove prebivalce? To smo preučili v dveh člankih.

V prvem članku, Vročinski valovi: globalno segrevanje ogroža več 100.000 Slovencev, smo ugotavljali, da lahko v prihodnosti pričakujemo vse bolj vroče in vse daljše vročinske valove. Ogroženi bodo predvsem starejši in srčno-žilni bolniki.

V drugem članku, Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami, pišemo o škodi, ki jo državi povzročijo poplave. Tudi te bodo zaradi segrevanja ozračja pri nas vse bolj pogoste. Že zdaj nas stanejo 150 milijonov evrov na leto.

Raje poslušate kot berete? Za vas smo pripravili tudi Pod črto podkast o posledicah globalnega segrevanja pri nas, s katerim smo otvorili drugo sezono. Vabljeni k poslušanju!

IT v UKC Ljubljana: 38 različnih informacijskih sistemov

V ljubljanskem kliničnem centru že leta pri svojem delu uporabljajo razdrobljene in nedodelane IT-sisteme. V UKC Ljubljana imajo kar 38 različnih informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovanje bolnišnice. Za zaposlene to pomeni višje administrativne obremenitve, za paciente pa tveganje za zdravniške napake. Več o tem v članku IT v UKC Ljubljana: tveganje za paciente in obremenitev za zaposlene.

Airbnb v Ljubljani

V precej evropskih mestih prebivalci in strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke platforme Airbnb. Ta naj bi povzročila nevzdržne dvige najemnin v mestih, obenem pa pripomogla k slabšanju kakovosti bivanja v mestih zaradi vse več masovnega turizma. Tudi v Ljubljani Airbnb mnogi razglašajo za dežurnega krivca za pomanjkanje najemniških stanovanj.

Pa ti očitki držijo? To smo želeli ugotoviti pri Pod črto.

V prvem članku, Airbnb v Ljubljani: od delitvene ekonomije v tržno dejavnost, ugotavljamo, da platforma ni več namenjena spodbujanju delitvene ekonomije oz. ekonomije souporabe, torej oddajanju stanovanja ali sobe, v kateri živimo, v času, ko jih ne potrebujemo. To prvotno vlogo platforme je zamenjala tržna dejavnost – na Airbnb se večinoma oddajajo stanovanja, s katerimi želijo lastniki zaslužiti.

Pa je to nujno slabo? To smo želeli ugotoviti v drugem članku, V kolikšni meri se Airbnb zažira v najemniški trg. Zaradi številnega najema na črno zanesljivih statističnih podatkov o tem, koliko stanovanj je na voljo v Ljubljani, ni mogoče dobiti. Na podlagi našega preiskovanja pa lahko zatrdimo, da bi Airbnb lahko pripomogel k višanju najemnin v prestolnici; skoraj zagotovo pa ni ne glavni ne edini krivec za to.

Tudi na to temo smo za tiste, ki vam je bližje poslušanje, posneli Pod črto podkast. Vabljeni k poslušanju!

Dolgotrajni kazenski postopki

Pri Pod črto že več let opozarjamo na škodo, ki jo povzročajo dolgotrajni kazenski postopki v primeru gospodarskega kriminala in korupcije. Zakaj bi morali potekati hitreje in kako napake policije in tožilstva pripomorejo k temu, da storilci na koncu niso obsojeni, preberite v mnenjskem tekstu Sodni postopki se vlečejo in padajo, tožilstvo in policija pa se sprenevedata.

Netransparentni domovi za starejše

V letu 2018 smo obširno preučili kakovost delovanja domov za starejše. A njihovo delovanje je daleč od transparentnega. Zato ne vemo, kako dobro poskrbijo za zdravje in dobro počutje svojih varovancev. Več o tem v mnenjskem tekstu Zakaj mora biti delo domov za starejše bolj transparentno.

Zbrane zgodbe z vsega sveta

Tudi decembra smo za vas pripravili izbor člankov iz tujih medijev, za katere menimo, da jih je vredno prebrati. Klik, klik!

Kaj smo dosegli v letu 2018

Kot se za konec leta spodobi, smo pripravili tudi pregled našega dela v letu 2018. Predstavili smo deset tematik, ki smo jih preiskali – tudi s pomočjo donacij bralcev. Preberite!

V letu 2019 se bomo osredotočili na iskanje najboljših načinov, kako naše novinarsko delo čim bolj učinkovito usmeriti v konkretne spremembe na bolje. In zato potrebujemo vašo podporo. Podprite delovanje Pod črto z donacijo. Podpri >>

Finančno poročilo

Donacije bralcev: 2508 EUR

Donacije podjetij: 1100 EUR

Prihodki od razpisov: 5000 EUR

Stroški dela: 1570 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 863.70 EUR