Dve leti po razkritju vdorov policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov je tožilstvo le vložilo obtožnico proti dvema kriminalistoma, ki sta z Ornigom sodelovala pri vdiranju.

Spomnimo: junija 2016 smo pri Pod črto razkrili vdore policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov. Ornig je z vednostjo, pogosto pa tudi po naročilu in s pomočjo policije, nezakonito vdiral v Facebook profile, elektronsko pošto in določeno ostalo spletno komunikacijo tistih posameznikov, ki so se policiji zdeli sumljivi.

Vložitev obtožnice, na katero se lahko obtožena še pritožita, pomeni pomemben mejnik v tako imenovani zadevi Ornig. Policija je namreč po naših razkritjih vseskozi trdila, da njeni člani pri delu z Ornigom niso kršili zakona. Vložena obtožnica tožilstva te trditve postavlja na majave temelje. Pri Pod črto smo sicer leta 2016 razkrili tudi, kako je policija Ornigovo početje želela pomesti pod preprogo.

Za vas smo zbrali pregled zgodb, smo jih objavili v preteklih dveh mesecih:

Nevarna voda: kateri vodovodi ogrožajo zdravje ljudi in zakaj

Pri Pod črto smo v preteklih letih večkrat objavili lokacije vodovodov v Sloveniji, ki gospodinjstvom dovajajo fekalno onesnaženo vodo. Tokrat pa smo želeli zadevo preučiti podrobneje. Zakopali smo se v inšpekcijske odločbe, izdane najslabšim vodovodom, da bi ugotovili, zakaj državi ne uspe vsem svojim prebivalcem zagotoviti neoporečne pitne vode. Naše ugotovitve lahko preberete v članku Nevarna voda: kateri vodovodi ogrožajo zdravje ljudi in zakaj.

Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče

V sodelovanju z mednarodnim konzorcijem novinarjev EDJNet smo objavili preiskavo segrevanja evropskih mest. Z analizo meritev Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi smo za 558 evropskim mest pridobili podatke o povprečni temperaturi v 20. in 21. stoletju. Ugotovili smo, da so se nekatera evropska mesta že segrela za več kot 1,5 stopinje. Spomnimo, leta 2015 so se države članice OZN zavezale, da bodo omejile povprečno segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Višje temperature pomenijo vedno več suš, vročinskih valov in poplav. Med mesti, ki se v Evropi segrevajo najhitreje, je tudi Ljubljana. Več v članku Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče.

Preiskave Pod črto: kaj je izboljšala prejšnja vlada in kaj čaka novo

Letošnje poletje je državi prineslo tudi novo vlado. To smo pri Pod črto izkoristili za popis »zaključne bilance« prejšnje vlade. Pregledali smo pomembne probleme v družbi, ki smo jih opisali v preteklih štirih letih, in kaj je prejšnja vlada naredila za rešitev teh problemov. Na podlagi tega smo nato povzeli, kateri izzivi čakajo novo vlado. Našo analizo si lahko preberete v članku Preiskave Pod črto: kaj je izboljšala prejšnja vlada in kaj čaka novo.

Domovi za starejše: kaj smo ugotovili

Spomladi smo pri Pod črto objavili serijo člankov o stanju v domovih za starejše. Med drugim smo ugotovili, da so podatki o kakovosti dela domov nezanesljivi, da domovi ne preprečujejo učinkovito nevarnih bakterijskih okužb in da nimajo dovolj usposobljenega osebja. Več o naših odkritjih si lahko preberete v preglednem članku Domovi za starejše: kaj smo ugotovili.

Podkast: Je mogoče preživeti na slovenskem kulturnem trgu?

Avgusta smo objavili že 11. epizodo prve sezone Pod črto podkasta. Tokrat smo se pogovarjali o samostojnih kulturnikih. Mnogo kulturnih delavcev namreč prejema mesečne dohodke, ki so nižji od praga revščine. Zakaj? Poslušajte v podkastu Epizoda 11: Je mogoče preživeti na slovenskem kulturnem trgu?

Pod črto priporoča v branje: novinarske zgodbe z vsega sveta

Za konec še nekaj predlogov branja iz tujih medijev. Avgusta in septembra smo za vas v uredništvu Pod črto pripravili seznam zgodb, ki so se nam zdele še posebej zanimive. Preberite:

• Pod črto priporoča v branje: novinarske zgodbe z vsega sveta (avgust)
• Pod črto priporoča v branje: novinarske zgodbe z vsega sveta (september)

Finančno poročilo

Avgusta in septembra sta nas z donacijo podprli podjetji Motiviti in Arctur.

Poročilo za avgust

Donacije bralcev: 431 EUR

Donacije podjetij: 500 EUR

Razpisna sredstva: 28.297,80 EUR*

Stroški dela: 3900 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 540,67 EUR

* Na letošnjem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev smo za projekt V interesu javnosti – preiskovalne in podatkovne novinarske zgodbe prejeli 28.297,80 € od Ministrstva za kulturo.

Poročilo za september

Donacije bralcev: 1034 EUR

Donacije podjetij: 400 EUR

Razpisna sredstva: 2700 EUR

Stroški dela: 4570,76 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 566,46 EUR