Vas zanima, kaj beremo na Pod črto? Za vas smo zbrali nekaj zanimivih predlogov novinarskih kolegov iz tujine. Kakovostni preiskovalni in podatkovni članki, pa še kakšna zgodba,  ki sicer ne pade v to skupino, a nam je bila vseeno všeč. Od sodnega sistema in revščine do vremena in pop uspešnic. Skratka, priporočamo.

• Na Pod črto imamo radi podkaste in tudi sami posnamemo kakšnega. Ne maramo pa neučinkovitosti v sodnem sistemu, zato se nam zdi letošnja sezona ameriškega preiskovalnega podkast blockbusterja Serial prav imenitno zasnovana. Vsak teden drug primer z običajnega ameriškega sodišča v Clevelandu, v zvezni državi Ohio. Kot pravijo sami: neobičajne zgodbe vsakdanjih primerov. Prisluhnite: Serial – Season 3.

• Ljudska modrost pravi, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Je mogoče, da ogromno število ljudi, ki se v dobri veri podaja v države v razvoju na prostovoljno delo, v resnici lahko dolgoročno povzroča predvsem – škodo? Preverite pri britanskem Guardianu: The business of voluntourism: do western do-gooders actually do harm?

• Ne Pod črto se veliko ukvarjamo z analiziranjem revščine. Pojav revnih zaposlenih, torej tistih, ki sicer imajo določeno obliko zaposlitve, a s svojimi prihodki vseeno ne prebijejo praga revščine žal tudi pri nas ni redek. Tako kot v Sloveniji tudi v ZDA stopnja brezposelnosti pada. Pri New York Times Magazine pa so se vprašali, kakšna je resnična kakovost novih služb in kaj se zgodi v primeru, ko tudi tisti, ki službe imajo, ne zaslužijo dovolj za spodobno življenje: Americans Want to Believe Jobs Are the Solution to Poverty. They’re Not.

• Se vam je zdelo letošnje poletje prevroče? Po vsej verjetnosti tudi prihodnje ne bo kaj bolj milo, saj temperature mest po svetu že dolgo naraščajo. Vas zanima, koliko se je dvignila temperatura v vašem rojstnem kraju, odkar ste se rodili? New York Times ponuja nadvse zanimiv prikaz: How Much Hotter Is Your Hometown Than When You Were Born?

• Novinarji pogosto uporabljamo množico izrazov v svetem prepričanju, da jih razumejo vsi bralci, ali da jih bralci razumejo na enak način kot mi. Kot kaže raziskava American Press Institute, je resnica nekoliko drugačna: What Americans know, and don’t, about how journalism works.

• Ste se kdaj vprašali, katera je najbolj žalostna pesem vseh časov? Vprašajte svoje prijatelje in dobili boste presenetljivo različne odgovore. V uredništvu Pod črto so se med kandidati znašli Neil Young: Old Man, Iztok Mlakar: En glaž vina mi dej, vse od Pink Floyd (“ne vem, kako lahko folk to posluša”), Low: Lullaby (“najbolj depresivna vsekakor”), Ray Peterson: Tell Laura I Love Her in Nick Cave: People Ain’t No Good. Znanstvenica Miriam Quick je s pomočjo novega algoritma podjetja Spotify analizirala več kot 1000 pesmi, ki so se znašle na vrhu Billboardove lestvice, da bi našla najbolj žalostno. Rezultati: Can Data Reveal The Saddest Number One Song Ever?