Na avtocestnem priključku Trojane se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo kar 18 prometnih nesreč, deset od njih s poškodbo udeležencev. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) zato ocenjujejo, da je priključek ena izmed najbolj problematičnih točk z vidika prometne varnosti. Zato so ukrepi za izboljšanje prometne varnosti nujni.

Priključek Trojane ni edina točka, na kateri so slabo stanje vozišča, pomanjkanje primerne prometne signalizacije ali drugi tehnični razlogi vzrok za slabšo varnost udeležencev v prometu. Na podcrto.si smo v letošnjem letu analizirali 34 točk, ki so glede na analizo DRSI najbolj nevarne točke na slovenskih državnih cestah.

Na teh 34 točkah se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo 296 prometnih nesreč, izmed katerih se jih je 45 končalo s poškodbo udeležencev.

Zemljevid: nevarne točke na slovenskih državnih cestah

Za podrobnosti klikni na posamezno točko

Pri vsaki točki so po mnenju DRSI možni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Ponekod bi bilo treba preplastiti ali razširiti vozišče. Nekatera križišča bi bilo treba zaradi večje varnosti in pretočnosti prometa preoblikovati v krožišča. Spet nekje bi bilo treba obrezati rastje ob cesti, da se voznikom zagotovi boljša preglednost. DRSI pogosto ugotovi še potrebo po postavitvi prometne signalizacije in ovir.

Na priključku Trojane bi bilo treba na primer čim prej postaviti prometni znak za omejitev hitrosti in tako imenovane zvočne zavore (prečni pasovi na cestišču, ki si sledijo v vedno manjšem razmiku in s tem voznika z zvokom ali vibriranjem opozorijo, da je treba zmanjšati hitrost). Treba bi bilo tudi pokositi travo ob cesti. Kot glavni ukrep izboljšanja varnosti na DRSI predpisujejo izgradnjo krožišča.

Takšni ukrepi seveda terjajo sredstva. Najdražji so gradbeni posegi, kot je na primer gradnja krožišč. Toda: DRSI je v zadnjih letih praktično izgubil vsa sredstva za investicije v dolgoročne izboljšave cestne varnosti, kot so izgradnja krožišča ali rekonstrukcija ceste. Zaradi hudega poslabšanja cestne infrastrukture jim je vlada za investicije v naslednjem letu končno namenila 150 milijonov evrov. Na DRSI bodo lahko s tem denarjem začeli reševati najbolj pereče težave na slovenskih cestah. Po zagotovilih direkcije bo na prvem mestu izboljšanje prometne varnosti cest.

Nezavidljivo stanje cest

Slovenske državne ceste so trenutno (še) v nezavidljivem stanju, je za podcrto.si v pogovoru pojasnila Ljiljana Herga, namestnica direktorja DRSI. Kar okoli 70 odstotkov državnih cest je v slabem ali mejnem stanju.

Razloga za to sta predvsem dva: po eni strani je DRSI v upravljanje od devetdesetih let dalje od občin dobival vedno več kilometrov cest. Po drugi strani pa so se v kriznih časih sredstva za vzdrževanje cest močno zmanjšala.

»Leta 2013 je bila precejšnja kriza v državi in so nam v jesenskih mesecih odrezali vsa sredstva za investicije. V letu 2014 smo nato komaj zagotavljali redno vzdrževanje cest, se pravi osnovno varnost na cestah,« pojasnjuje Herga. V lanskem letu so nato uspeli preplastiti 30 kilometrov cest, letos jih bo skupaj okoli 80 kilometrov.

Primerna sredstva za vzdrževanje cest je vlada DRSI po besedah Herge namenila šele za prihodnja leta. V prihodnjem letu bo DRSI dobila 200 milijonov evrov za ceste, v letu 2018 pa 206 milijonov evrov.

A škoda je že narejena. V letih, ko je država priprla pipico direkciji, so ceste propadale.

Življenjska doba cestnega odseka je po navadi 15 do 20 let. Z vsakim letom po tej dobi, ko država odlaša s popravilom že načetega cestišča, so stroški višji. Ob blažji obrabi cestne površine mora DRSI cesto prevleči s tako imenovano tankoplastno prevleko. Takšno gradbeno delo DRSI stane 65.000 evrov na kilometer. Če država s popravilom takšne ceste odlaša, mora zaradi nadaljnje obrabe čez nekaj let opraviti preplastitev ceste. To stane že 125.000 evrov na kilometer. Ob še nadaljnjem odlašanju je treba cesto ojačati. Cena je 260.000 evrov na kilometer. V skrajnem primeru je treba ob hudi obrabi opraviti rekonstrukcijo ceste. Cena – 520.000 evrov na kilometer. Odvisno od količine in vrste prometa lahko torej v nekaj letih neaktivnosti s stroška popravila 65.000 evrov na kilometer pridemo na skoraj desetkrat višji strošek – dobrega pol milijona evrov za sanacijo ceste.

Ljiljana Herga obljublja, da bodo dobljeni milijoni za investicije v cestno infrastrukturo v prvi vrsti namenjeni izboljšanju varnosti cest. »Največja težava je, da nimamo pločnikov, kolesarskih stez, ukrepov za umirjanje prometa pred naselji in izven naselja, opozorilne signalizacije, da se omeji hitrost.« Eden izmed ciljev DRSI je tako gradnja cestnih otokov pred naselji, s katerimi se umiri promet.

Zgodbe na Pod črto nastajajo s pomočjo vaših donacij. Želim podpreti Pod črto.

Med dolgoročnejšimi ukrepi za izboljšanje varnosti pa so po besedah Herge zelo učinkovita krožna križišča. »Krožišča so zelo učinkovita, izboljšajo varnost in umirijo promet. Nekako se mi zdi, da so za ljudi postala bolj sprejemljiva kot semaforizirana križišča. Kratkoročno naredimo montažno krožišče, dolgoročno pa malo večje krožno križišče.«

Izmed 34 nevarnih točk, ki smo jih predstavili tudi na podcrto.si, so na 13 točkah po pojasnilih Herge že izvedli nekatere ukrepe za izboljšanje varnosti. Še na 22 točkah načrtujejo gradnjo. Posebno pozornost namenjajo motoristom. Na odseku Rakitna, ki je prav tako med nevarnimi točkami, so na cesti narisali posebne označbe, ki motoriste odvračajo od »polaganja ovinkov«.

Za ostale nevarne točke na DRSI trenutno pripravljajo dokumentacijo, dela na njih pa se bodo začela že prihodnje leto. »To je prva prioriteta,« zagotavlja Herga.

Obnavlja se tudi mostove

Najbolj medijsko odmevna posledica pomanjkanja denarja za ceste je bilo delno zaprtje več mostov na državnih cestah v začetku leta 2014. Od takrat je zaradi varnosti DRSI na okoli 20 mostovih omejila promet tako, da je po njih potekal izmenično enosmerno.

»Razvpit primer je bil Medno (most v kraju Medno na cesti Ljubljana–Medvode, op. a.). Spodaj je železnica, promet je gost, to nima smisla, da država nima niti dveh milijonov za sanacijo takšnega mostu. Seveda smo morali narediti omejitev prometa,« pove Ljiljana Herga. Od 20 mostov so jih do letošnje jeseni sanirali štiri. V prihodnjem letu bodo sanirani tudi ostali. »Upam, da takšnih primerov ne bo več, da bomo imeli normalen ciklus sanacije 40 do 50 mostov na leto.«

Po opažanju Herge pa država in predvsem politika zdaj spoznavata pomembnost dobro urejenih cest: »Za razvoj gospodarstva je zelo pomembna cesta. Ker če ne bomo imeli dobre ceste, ne bomo mogli pripeljati resursov ne odpeljati proizvodov, in na to stalno opozarjajo. Mi vemo, kaj moramo delati in koliko denarja rabimo. In če hočete to imeti, morate toliko dati. In če hočete imeti razvoj, to stane, in mislim, da si tudi zaslužimo boljše ceste.«