Pregon korupcije je v Sloveniji vse manj učinkovit. Ob tem skrb povzroča omejevanje dostopa javnosti do podatkov o delovanju sodstva. Lastništvo medijev je v nekaterih primerih netransparentno, zaradi česar je težko ugotoviti, kdo ima dejanski vpliv na poslovanje medija. Prav tako je netransparentno državno financiranje medijev, predvsem zakup oglasov državnih podjetij v medijih.

To so nekatere izmed ugotovitev v ta teden izdanem poročilu evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, na katere že vrsto let opozarjamo pri Pod črto.

Komisija poročilo izda vsako leto, v njem pa opozori na pomanjkljivosti na tem področju v vsaki članici Evropske unije. Poročilo ima predvsem politično težo in je v prvi vrsti namenjeno pozivanju držav članic, naj izboljšajo tista področja v pravosodju in medijih, pri katerih se odrežejo slabše. Vendar bi lahko ugotovitve komisije v prihodnosti v primeru hujših kršitev vodile tudi do dejanskih ukrepov zoper posamezne države članice – med drugim tudi do zamrznitve črpanja evropskega denarja.

Pod črto sodeloval pri pripravi poročila

Pri Pod črto smo med pripravo poročila sodelovali s predstavniki evropske komisije in jim pojasnili ugotovitve naših preiskav na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije ter stanja slovenskih medijev. Glede na podatke o sodelujočih sogovornikih v poročilu smo bili edini medij, ki ga je komisija povabila k sodelovanju v Sloveniji. Pri posvetovanju so sicer na medijskem področju sodelovala še slovenska novinarska združenja in sindikat novinarjev Slovenije.

Poročilo komisije v delu o medijih tudi neposredno citira ugotovitve preiskave Pod črto o medijskem lastništvu. Tega smo preiskovali od leta 2019 do spomladi letos. Komisija na podlagi naših člankov med drugim opozarja na netrasparentnost lastništva nekaterih medijev (primer Mladina), politični vpliv na poročanje medijev in javno financiranje občinskih glasil za politično promocijo županov.

Poročilo opozarja na pomanjkljivosti, na katere pri Pod črto opozarjamo že leta

Evropska komisija v poročilu o vladavini prava veliko pozornosti namenja več področjem, s katerimi se že več let ukvarjamo pri Pod črto:

• Avtorji poročila izpostavljajo neučinkovit pregon korupcije pri nas in opaža, da niso slovenski pravosodni organi pregona v zadnjem letu uspešno zaključili niti enega izmed odmevnih primerov politične korupcije pri nas. Pri Pod črto že več let opozarjamo na neučinkovitost kazenskega pregona gospodarskega kriminala in korupcije v Sloveniji. Eden izmed najbolj povednih primerov pa so počasni kazenski postopki proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.
• Poročilo opisuje tudi zapiranje sodstva pred javnostjo, konkretno lansko sodbo vrhovnega sodišča, ki je močno omejila dostop javnosti do sodnih dokumentov. Komisija v poročilu ob tem dodaja še težave novinarjev pri dostopu do informacij javnega značaja, predvsem v zvezi z dolgotrajnimi postopki na upravnem sodišču v primeru tožb za pridobitev teh informacij. Tudi pri Pod črto se srečujemo z omejevanjem dostopa do informacij javnega značaja, na kar tudi javno opozarjamo. Zaradi objave podrobnosti iz kazenskih ovadb proti Zoranu Jankoviću pa tožilci celo preganjajo nekdanjega zaposlenega na tožilstvu, ki nam je te ovadbe posredoval v okviru našega zaprosila po informaciji javnega značaja.
• Poročilo opozarja na netransparentno lastništvo medijev in skrivanje vpliva na medije ter na netransparentno državno financiranje nekaterih medijev pri nas. Pri Pod črto smo v več kot dveletni preiskavi delovanja medijev problematizirali sporno delovanje medijev pod vplivom stranke SDS, javno financiranje politične promocije županov v občinskih medijih, skrito lastništvo političnega tednika Mladina in namensko drobitev lastništva medijev v skupini Media24 pod nadzorom Martina Odlazka, s čimer se Odlazek izogiba zakonskim omejitvam koncentracije lastništva v medijih. Pa tudi na cenzuro nad tistimi novinarji časopisa Dela, ki poskušajo kritično poročati o poslovnih partnerjih Delovih lastnikov.
• Poročilo izpostavlja spletne napade na novinarje, predvsem nadlegovanje žensk v novinarstvu. Takšno nadlegovanje izvajajo tudi nekateri politiki. Pri Pod črto smo letos v okviru preiskave o astroturfingu podrobno analizirali napade na kritike stranke SDS oziroma vlade na družbenem omrežju Twitter. Pokazali smo tudi, na kakšen način v teh napadih sodelujejo politiki in mnenjski voditelji, povezani s stranko SDS.

Poročilo evropske komisije je znova pokazalo, da pri Pod črto preiskujemo najbolj relevantne problematike na področju kazenskega pregona gospodarskega kriminala in korupcije ter medijev v Sloveniji. Citiranje naših ugotovitev pa kaže, da ima našo delo veliko vrednost za najbolj pomembne politične odločitve na ravni Evropske unije.