ŠOU v Ljubljani: 85.000 evrov za študije o stališčih študentov in varuhu njihovih pravic
Sodeč po več 10.000 evrih študentskega denarja, ki so ga namenili za izvedbo študij, ljubljansko študentsko organizacijo zelo zanima, kaj o njej menijo študenti. Za promocijske aktivnosti za nekaj tisoč evrov ŠOU najema tudi hostese.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je med leti 2013 in 2016 za več študij o odnosu študentov do njenega delovanja, študijo o aktivnem državljanstvu študentov in o uvedbi varuha študentovih pravic porabil skupno dobrih 85.000 evrov. Še slabih 13.000 evrov je stala promocija študentskega referenduma, v okviru katerega je ŠOU za 3800 evrov najel tudi hostese.
Na vprašanje, kakšen namen ima plačevanje tudi po več kot 20.000 evrov za posamezno študijo, na ŠOU odgovarjajo, da so bile »izvedene z namenom boljšega poznavanja ciljne populacije, kar ji je omogočilo približanje študentom Univerze v Ljubljani«. Kot vodje oziroma izvajalci študij se pogosto pojavljajo vodilni v ŠOU. Končni prejemnik dela plačila za eno od študij pa je tudi nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), Domen Kos.
Desettisoče evrov za raziskave
Na podcrto.si smo v preteklih tednih že pisali o spornem poslovanju ŠOU z nekdanjimi študentskimi politiki oziroma funkcionarji, ter o zaposlovanju študentskih politikov in funkcionarjev na študentskem kampusu, ki ga z milijoni evrov financira prav ŠOU. Tokrat pa smo na podlagi pridobljenih dokumentov, ki nam jih je posredoval vir, pod drobnogled vzeli še stroške za študije in raziskave ŠOU.
Po pridobljenih dokumentih sodeč je ŠOU od marca 2013 do februarja 2016 financiral pet raziskav, za katere je plačal skupno 85.128 evrov. Dodatnih 12.755 evrov pa je v letu 2014 plačal za promocijo študentskega referenduma, ki nato zaradi prenizke udeležbe ni uspel.
Prva raziskava o stališču študentov do ŠOU je trajala od marca do decembra 2013, poročilo o izvedbi raziskave pa je bilo napisano šele januarja lani. Kot so nam pojasnili na ŠOU, je bilo zaključno poročilo na seji predsedstva potrjeno že marca 2014, »projekt pa je bil zaprt 8. januarja 2015 zaradi administrativnega postopka«. Študijo je vodil Matic Slabe, ki je bil sodeč po objavljenem predvolilnem videu takrat član druge največje skupine v študentski vladi, Povezani, med ostalimi tremi izvajalci pa je naveden tudi Blaž Račnik, takratni vodja študentske skupine Povezani. Sodeč po poročilu so si izvajalci za izvedbo študije med seboj razdelili 25.609 evrov: 19.902 evra za študentske honorarje, ostalo pa za avtorske honorarje in analizo anket.
»Rezultati polletnega anketiranja študentov fakultet, akademij in drugih visokošolskih zavodov, ki so članice ŠOU v Ljubljani, zagotavljajo informacije, s katerimi lahko potegnemo črto med tistimi aktivnostmi, stalnimi dejavnostmi in zavodi, ki jih študentje dejansko uporabljajo in so z njimi zadovoljni, ter tistimi, ki so nepotrebne, študentom nepoznane in so z leti postale same sebi namen. Iz rezultatov je tudi jasno razvidno, kako smiselne in uspešne so bile najbolj odmevne aktivnosti oz. novosti v študijskem letu 2013/14 – referenduma ter odprtje menze in čitalnice,« je kot evalvacija pomena projekta zapisano v zaključnem poročilu.
Raziskavo je ŠOU ponovil prihodnje leto, zanjo pa je plačal 22.000 evrov. Predlagatelj raziskave je bil tokrat Damjan Planinc, svetovalec predsednika ŠOU Roka Likoviča. Vodil jo je spet Matic Slabe, poleg njega pa so raziskovali še Rok Petrič (minister ŠOU za obštudijsko dejavnost), Matevž Zorič, Mark Seničar (oba sta v ŠOU pomočnika ministra Petriča), in Kristina Ilič, poslanka Povezanih v študentskem zboru. Med sabo so si razdelili 21.849 evrov honorarjev za raziskavo.
Stališče študentov do ŠOU je to organizacijo zanimalo tudi lani. Tokrat je raziskavo predlagal Juš Dobnikar, študentski minister iz kvote Povezanih za mednarodno sodelovanje. Vodja projekta je bila Kristina Ilič, sodelovale so še tri študentke. Za raziskavo je ŠOU izvajalcem plačal skupno 21.500 evrov, še 500 evrov je namenil za materialne stroške in stroške tiska.
Zakaj ŠOU potrebuje te študije? »Na podlagi rezultatov je ŠOU v Ljubljani lahko prilagodila svoje aktivnosti in način komuniciranja, saj se ves čas trudi zadovoljevati potrebe študentske javnosti,« se glasi odgovor organizacije. Povprašali smo jih tudi, na kakšen način izbira izvajalce za izvedbo raziskav. »Izvajalci so bili neposredno imenovani izmed angažiranih študentov, ki so izkazali interes za izvedbo raziskave. Vodja študije je bil izbran na podlagi svojih referenc in usposobljenosti za izvedbo posamezne raziskave,« so zapisali na ŠOU.
Denar končal tudi pri nekdanjem tajniku ŠOS
Lani je ŠOU 13.000 evrov namenil še eni študiji – raziskovanju aktivnega državljanstva med študenti Univerze v Ljubljani. Za razliko od ostalih je ta projekt potekal pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV). Izvedbo tega projekta, ki je potekal od junija lani do februarja letos, je predlagal profesor te fakultete, Miro Haček. FDV je študijo tudi sofinancirala z 2000 evri. Vodja tega projekta je bil Klemen Balanč, minister ŠOU za socialo in zdravstvo, ŠOU pa ga je financiral iz svoje proračunske rezerve. Februarja letos je Balanč postal predsednik Študentske organizacije Slovenije. Po pravilniku o finančnem poslovanju lahko ŠOU sredstva za proračunsko rezervo uporabi le za nepredvidene naloge ali aktivnosti, pokrivanje izgube ali za namene, za katere se med letom izkaže, da v finančnem načrtu sredstva niso bila zagotovljena v zadostnem obsegu.
Raziskavo je dejansko opravil Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij (CPUPI), ki ga vodi Haček in deluje pod okriljem FDV. Kot so nam pojasnili s FDV, je CPUPI od ŠOU za izvedbo projekta dobil 10.655 evrov neto. Zanimivo pa je kot podizvajalec tega centra pri raziskavi sodeloval Inštitut za politični menedžment (IPM), katerega lastnik in direktor je Domen Kos, nekdanji generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije.
Domen Kos je bil med decembrom 2012 in januarjem 2014 generalni sekretar ŠOU. Nato pa je za plačo 1980 evrov neto na mesec do februarja 2014 opravljal funkcijo generalnega sekretarja ŠOS. Kot nam je pojasnil Miro Haček, je Kosov IPM za izvedbo terenske raziskave dobil 4000 evrov denarja iz projekta. Kos je v odgovoru podcrto.si na naša vprašanja o njegovi vlogi pri projektu zapisal, da je IPM opravil 1500 anket, projekt pa je bil zanj menda »finančna izguba brez ekonomske računice«. Projekt je po njegovih pojasnilih zato sprejel »zgolj in samo zaradi dobre reference na slovenskem trgu, kjer imajo univerze še vedno prevladujoč raziskovalni vpliv«.
Od zasebne partnerice do varuhinje pravic študentov
Zanimiva je bila raziskava »Varuh študentovih pravic«, ki jo je predlagal predsednik ŠOU Likovič, izvedla pa Maja Hercog. Ta nekakšni pilotni projekt uvedbe varuha, ki je trajal od junija 2014 do januarja 2015, ŠOU ni stal toliko kot ostale študije – zanj je plačal le 2519 evrov. Toda, tekom projekta je Maja Hercog ugotovila, da so potrebe po varuhu veliko večje od pričakovanih. Zato je ŠOU predlagala uvedbo stalnega varuha študentovih pravic, to mesto pa je nato zasedla kar sama. Varuh je sodeč po izpiskih o poslovanju ŠOU lani za opravljanje te funkcije dobil 6000 evrov. Maja Hercog nam je naknadno pojasnila, da je lani za opravljanje funkcije dobila 2701 evro. Iz preostalega zneska je bilo plačano delo njene pomočnice in materialni stroški. Letos na projektu delata dve podiplomski študenti, proračun varuha pa znaša 7000 evrov, so nam pojasnili na ŠOU.
Majo Hercog je na mesto varuhinje neposredno imenovalo predsedstvo ŠOU, katerega član je tudi minister za socialo in zdravstvo iz kvote študentske skupine Modro za študente, Klemen Mesarec. Mesarec je po naših informacijah in sodeč po skupnih fotografijah na družbenem omrežju Facebook zasebni partner Maje Hercog. Na vprašanje, ali to drži, nam je Maja Hercog med drugim odgovorila: »Moje zasebno življenje ni povezano z mojim delom, zato na to vprašanje ne mislim odgovoriti. Me pa resnično skrbi vaš šovinistični diskurz, s katerim implicitno predpostavljate, da moje lastno znanje in izkušnje kot diplomirana socialna pedagoginja niso zadosten kriterij za kvalitetno opravljanje dela Varuhinje ter da bi moralo biti moje imenovanje povezano s tem, kdo je moj zasebni partner.«
Pri ŠOU na vprašanje, kako so izbrali Majo Hercog, odgovarjajo, da »je bila aktualna Varuhinja uradno imenovana, ko jo je potrdilo predsedstvo na predlog predsednika, saj lahko kot pobudnica projekta z dolgoletnimi izkušnjami v študentskem organiziranju in s podrobnim poznavanjem delovanja družine ŠOU v Ljubljani delo izvaja na pričakovanem profesionalnem nivoju«. Na vprašanje, kako se je predsedstvo izognilo konfliktu interesov, ki ga predstavlja partnerstvo Mesarca in Hercogove, pa odgovarjajo, da »ŠOU v Ljubljani ne zbira in ne razpolaga s podatki, ki se tičejo zasebnih zadev študentov, ki sodelujejo s ŠOU v Ljubljani«.
Hostese in promocija za referendum
Pri podcrto.si smo pridobili še podatke o projektu promocije študentskega referenduma, ki je sodeč po pridobljenem poročilu potekal od aprila do decembra 2014. A je v poročilu o izvedbi projekta, ki je bilo prav tako pripravljeno šele januarja lani, verjetno napaka. Študentski referendum, na katerem so študenti odločali o predlogu novega statuta ŠOU, je namreč potekal konec leta 2013, referendum o investiciji v hotel K4 pa poleti tega leta. Leta 2014 referendumov ni bilo. Za promocijo študentskega referenduma je ŠOU namenil 12.755 evrov,od tega slabih 8.500 evrov za propagando, reklamo in stroške tiskanja, 3800 evrov pa za najem hostes. Glavni cilj promocije – na volišča zvabiti dovolj študentov, ki bi podprli investicijo – ŠOU v Ljubljani ni uspel. Sodeč po poročilu se je referenduma udeležilo premalo študentov, da bi bil ta zavezujoč za študentski zbor.
Objava popravka članka na zahtevo Maje Hercog
V prispevku “ŠOU v Ljubljani: 85.000 evrov za študije o stališčih študentov in varuhu njihovih pravic” avtorja Anžeta Voh Boštica, ki je bil objavljen dne 12. 5. 2016 na portalu Pod črto, je navedeno, da je po izpiskih o poslovanju ŠOU v Ljubljani Varuhinja študentovih pravic za opravljanje svojega dela lani prejela 6000€. Ta informacija je napačna, saj je Maja Hercog, Varuhinja študentovih pravic, v letu 2015 za opravljanje svojega dela prejela 2701,09 € neto, kar je povprečno 225€ mesečno. Navajati znesek proračunske postavke kot višino izplačanega honorarja predstavlja izkrivljanje informacij, predvsem zato, ker je bil avtor članka seznanjen s tem, da lahko po Pravilniku o finančnem poslovanju ŠOU v Ljubljani Varuh študentovih pravic prejme maksimalni mesečni honorar, ki znaša 328,7€ mesečno. Varuhinja za svoje delo prejema plačilo po urni postavki 4€/h, v času opravljanja svoje funkcije pa še ni nikoli prejela maksimalnega mesečnega honorarja, temveč je plačilo vedno nižje v skladu s številom opravljenih ur (kot že omenjeno, povprečno 225€ na mesec).
Prispevek zavaja s podnaslovom “Od zasebne partnerice k varuhu pravic študentov”, saj namiguje na to, da je Maja Hercog postala Varuhinja šele po tem ali celo zaradi tega, ker bi naj bila partnerica Klemna Mesarca. Maja Hercog je idejo za projekt Varuha študentovih pravic dobila ob povabilu profesorice za študijski obisk Varuhinje človekovih pravic, svojo pobudo pa je predala predsedniku ŠOU v Ljubljani Roku Likoviču, ki jo je pri izvedbi tudi podprl; pozitivno mnenje o projektu so podale tudi strokovne službe. V tem času ni bila v zvezi z nikomer. Posledično je podnaslov neresničen in zavajajoč, saj namiguje na to, da diplomirana socialna pedagoginja in podiplomska študentka socialne pedagogike, hkrati tudi Zoisova štipendiska z ogromno izkušnjami v obštudijskem udejstvovanju, ne more opravljati dela Varuhinje študentovih pravic, če ni hkrati še “zasebna partnerica”.
Maja Hercog,
Varuhinja študentovih pravic
Odgovor avtorja članka Anžeta Voha Boštica na popravek
Članek je v prejšnji verziji navajal, da je Maja Hercog za opravljanje funkcije varuha študentovih pravic lani prejela 6000 evrov honorarja. Po pojasnilih Maje Hercog je honorar znašal 2701 evro. Podatek je v članku ustrezno popravljen. Napaka je nastala zaradi napačnega branja dokumentov – računovodskih izkazov ŠOU in se zanjo opravičujem.
Kar zadeva zasebni odnos Maje Hercog z enim izmed ministrov ŠOU pa pojasnjujem, da je bila Maji Hercog pred objavo članka dana možnost, da pojasni ta odnos. Maja Hercog nam takrat pojasnil, kot je razvidno iz povzemanja njenega odgovora v članku, ni posredovala.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 4 komentarji
4 komentarji
Dementor 12. 5. 2016, 11.18
ŠOU je pač puzzla v sliki, ki izgleda takole:
-od ŠOU ne moremo zahtevati da naj se financira izključno iz prostovoljnih prispevkov študentov in zainteresiranih zasebnih podjetij, ker...
-se financira iz naslova študentskega dela, ki ga ne more moremo ukiniti, ker...
-omogoča benefite, ki pomagajo skrivati statistiko brezposelnih in "študirajočih" med 18-26 letom ter izjemno število študentov, kar pa se ne sme spremeniti, ker...
-od tega živi profesrsko-sindikalna naveza, ki jim je zakonsko (ali pa vsaj brez možnosti kazenskega pregona) zagotovoljen prihodek po glavarini/pripravljenosti/študiji v zameno za nikakršno akademsko ali kakšno drugo odgovornost, kar se spet ne more spremeniti, ker...
-se iz istega ribnika zajema tudi kader, ki takšen zakonski okvir piše, z njim na volitvah kandidira, ga v medijih tehta in nato tudi po prijateljsko-družinskih navezah izkorišča.
V enem stavku bi sicer lahko zapisal, da je edina rešitev uvedba sistema voucherjev na nivoju osnovnih in srednjih šol, ter uvedba šolnin nad tem.(ter čimveč proste izbire posameznika kam in komu gre njegov denar).
Ampak potem poživinijo vsi v zgoraj opisani verigi, ki urno sežejo po znanem besednjaku z enako znanim ciljem ohranjanja statusa quo.
tator 12. 5. 2016, 12.39
Poživinijo tudi vsi ostali, ker je tako privatno osnovno izobraževanje kot plačljiv študij jako nezaželjena stvar.
Dementor 12. 5. 2016, 21.31
Tale o "brezplačnosti" je tudi kar popularna laž omenjene grupe.
Šolstvo se že sedaj plačuje, le da zaradi tega ker se posredno nihče od uporabnikov nima možnosti izbire komu in na podlagi česa plačajo.
Prikrivanje maturitetnih rezultatov srednjih šol, češ da narod ne zmore in ne zna primerjati uspešnosti njihovih adminsitratorjev in vele-profesorjev je potem tudi logična nadgradnja tega absolutizma. Absolutno vplačevanje in absolutno brez vprašanj.
MITJA VILAR 12. 5. 2016, 14.55
Panogo štud. dela je krog ljudi, v katerga sodi misnitrica Mrakova prevzel. Znižanje priznanih stroškov agencijm pod prag vzdržnosti, hkratno znižanje prometa ter pogoj, da mora šs plačati koc. dajatev četudi delodajalec ne plača, je vse manjše uničilo. Zaprlo vsa delovna mesta po državi, o čemer se MDDSZ nikoli ne hvali. Trije največji obvaldujejo preko 90% trga. Je pa to zanimivo, da se SD pojavljal v takšni zgodbi, ki je podobna TEŠu.
S tem, da se vse breme neplačil da na šs, lahko preživjo samo največji.
Nad študentskimi organizacijami je samo nebo. ne delovno ne šolsko misnitrtvo. Nalsednji korak je to, da postanejo oseba zasebnega prava. Navklub temu, da so prejelami 99,99% denarja za delovanje kot odstopljen davek fursa-konces. dajatev, so bili oseba zasebnega prava so-prodaje vseh štud. servisov e-šs ju brez javnega razpisa za neznano ceno. Začetek legalizirane korupcije na Misnitrstvu za delo beležim od leta 1999, ko je bil minsiter Rop LDS.