Za razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologi je RC IKT Savinja Žalec leta 2011 dobil osem milijonov evrov javnih subvencij.

Šest let pozneje je gospodarsko ministrstvo od razvojnega centra terjalo vračilo skoraj polovice teh subvencij. Vzrok za to so bile nepravilnosti pri porabi denarja, ki so jih šele po več letih ugotovili neodvisni revizorji proračunske inšpekcije. Država tega denarja sicer (še) ni dobila vrnjenega, saj je zadeva trenutno na sodišču.

Državno financiranje RC IKT Savinja Žalec pa kaže na neučinkovitost gospodarskega ministrstva pri nadzoru nad porabo javnih sredstev in vprašljive poslovne prakse prejemnikov teh sredstev.

Osem milijonov evrov javnega denarja za razvoj samopostrežnih blagajn in mobilnih tehnologij

Gospodarsko ministrstvo je leta 2011 s 161 milijoni evrov evropskih sredstev in denarja iz državnega proračuna podprlo ustanovitev 17 razvojnih centrov. Vizija ministrstva je bila sodelovanje velikih in malih podjetij iz panoge v posameznem razvojnem centru. Takšno sodelovanje bi spodbudilo razvoj novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kar bi pomenilo nova dobro plačana delovna mesta, hkrati pa tudi več pobranih davkov v državnem proračunu.

Pri Pod črto pa smo ugotovili, da je moralo gospodarsko ministrstvo zaradi napak pri razdeljevanju denarja in sporne porabe javnih sredstev v evropski proračun vrniti več deset milijonov evrov. Eden izmed primerov sporne porabe sredstev je tudi Razvojni center IKT Savinja Žalec.

Temu razvojnemu centru je ministrstvo namenilo osem milijonov evrov javnih sredstev. Še dobrih šest milijonov evrov bi morala v razvojni center vložiti podjetja, ki so ga ustanovila. Ta denar bi moral center v skladu z evropskimi pravili porabiti izključno za raziskave in razvoj novih produktov ali za s tem povezane stroške – na primer za nakup opreme za raziskave.

Razvojni center je ustanovilo 11 podjetij. A večinski, skoraj tričetrtinski delež je bil v lasti treh med seboj povezanih podjetij. Četrtinski delež razvojnega centra je bil v lasti podjetja Mikropis, d. o. o., v lasti žalskega podjetnika Janeza Uplaznika. Lastnik naslednje četrtine je bilo podjetje EMG, d. d., v katerem je bil Uplaznik član uprave. Lastnik še ene četrtine razvojnega centra pa je bilo podjetje Oring, d. o. o. Podjetje je v lasti Maje Uplaznik Pantar, ki je hči Janeza Uplaznika. Maja Uplaznik Pantar in Janez Uplaznik sta tudi edina zastopnika razvojnega centra.

Kot gre sklepati iz dokumentacije, ki smo jo pridobili od gospodarskega ministrstva, je bil namen razvojnega centra razvijati tehnologijo samopostrežnih blagajn in razvoj mobilnih tehnologij. Podjetje Mikropis je z mobilnimi blagajnami v preteklosti opremljalo nekatere slovenske trgovce, med njimi Mercator.

Sporno poslovanje razvojnega centra s povezanimi podjetji

Ministrstvo je razvojni center z omenjenimi osmimi milijoni evrov financiralo od leta 2011 do konca leta 2014. Dve leti zatem, leta 2016, so porabo javnega denarja v razvojnem centru pod drobnogled vzeli revizorji urada za nadzor proračuna. Ti so med drugim ugotovili več nepravilnosti v poslovanju razvojnega centra z njihovimi lastniki.

Največja nepravilnost je povezana s programsko opremo podjetja Mikropis, četrtinskim lastnikom RC Savinja. To podjetje je leta 2011 razvojnemu centru prodalo programsko opremo za delovanje samopostrežnih blagajn. Zaračunali so tudi stroške namestitve opreme. Za nakup in namestitev te programske opreme je Mikropis razvojnemu centru zaračunal kar 4,9 milijona evrov. Od tega je bilo 2,7 milijona evrov poravnanih iz javnih sredstev, ki jih je center dobil od gospodarskega ministrstva.

S prodajo programske opreme je torej Mikropis na svoj račun prejel 2,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Revizorji proračunske inšpekcije so v reviziji zapisali, da jim razvojni center ni omogočil ogleda kupljene programske opreme, zato se revizorji niso mogli prepričati niti o »dejanskem obstoju« te opreme, kaj šele, da se ta uporablja za raziskave in razvoj v razvojnem centru.

Revizorji so ugotovili še, da razvojni center od podjetja Mikropis te opreme sploh ne bi smel kupiti. Pravila evropskih razpisov namreč preprečujejo nakupe od podjetij, ki imajo pomemben vpliv na poslovanje prejemnikov evropskih subvencij. S tem preprečujejo kanaliziranje javnega denarja v povezana podjetja prejemnika sredstev. Mikropis je imel skupaj s povezanimi podjetji EMG in Oring v lasti tri četrtine razvojnega centra, zato je imel po ugotovitvah revizorjev prevladujoč vpliv na poslovanje razvojnega centra. Če je razvojni center potreboval programsko opremo, bi jo moral kupiti od neodvisnih ponudnikov.

Kot spornega so revizorji označili tudi posel izdelave projektne naloge, ki jo je razvojni center plačal podjetju Oring v lasti Maje Uplaznik Pantar. Razvojni center je za študijo plačal 59.900 evrov. Razvojni center bi moral pri oddaji posla Oringu spoštovati zakon o javnem naročanju, revizorji pa so ugotovili več nepravilnosti pri oddaji naročila. Zapisali so tudi, da je več kot polovica vsebine projektne naloge identična vsebini dokumenta, ki so ga pred oddajo naročila Oringu pripravili kar zaposleni v razvojnem centru.

Revizorji so ugotovili še več drugih nepravilnosti pri poslovanju razvojnega centra. Med drugim so kupili operacijski zobozdravstveni stol za 16.300 evrov. Revizorji so podvomili v to, da razvojni center, ki se ukvarja z informacijskimi tehnologijami, potrebuje zobozdravstveni stol. V razvojnem centru so pojasnili, da so stol kupili za »ugotavljanje stresa in preventive v raziskovalne namene«. A revizorji kljub temu pojasnilu niso videli utemeljenega razloga za nakup zobozdravstvenega stola.

Zaradi vseh ugotovljenih nepravilnosti gospodarsko ministrstvo od RC IKT Savinja Žalec trenutno terja vračilo kar 3,8 milijona evrov subvencij. To predstavlja skoraj polovico dodeljenega javnega denarja razvojnemu centru. Ministrstvo denarja še ni dobilo povrnjenega, saj v zadevi trenutno poteka spor na sodišču.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti revizorjev je morala Slovenija v primeru RC IKT Savinja Žalec v evropski proračun že vrniti 2,3 milijona evrov evropskih sredstev. To vračilo sredstev smo (zaenkrat) pokrili davkoplačevalci.

Neustrezen nadzor gospodarskega ministrstva

Pravilnost porabe javnega denarja v razvojnem centru bi moralo že od leta 2011 redno nadzorovati gospodarsko ministrstvo. A kot je ugotovila lani objavljena revizija računskega sodišča, ministrstvo naloge ni dobro opravilo.

Uslužbenci ministrstva so junija 2013 opravili kontrolo v razvojnem centru, v okviru katere so pregledali tudi stroške za nakup programske opreme. Vendar pa se ministrstvo ni prepričalo, ali kupljena oprema dejansko obstaja in ali jo razvojni center uporablja.

Da je kontrola gospodarskega ministrstva nad porabo javnega denarja v razvojnih centrih neustrezna, so v več revizijah teh centrov ugotovili tudi revizorji proračunske inšpekcije.

Slab nadzor ministrstva nad delovanjem RC IKT Savinja Žalec je torej kriv, da je večmilijonske nepravilnosti šele leta 2016 ugotovila proračunska inšpekcija.

Naknadno spreminjanje kazalcev uspešnosti

Sporna je še ena praksa ministrstva: naknadno prikrojevanje kazalcev uspešnosti delovanja razvojnega centra v prid centru.

Posamezni razvojni center je moral ob prijavi na razpis za javni denar navesti, katere cilje bo izpolnil s svojim delovanjem: na primer, koliko novih delovnih mest bo zagotovil ter koliko dodane vrednosti na zaposlenega in na vložena sredstva bo ustvaril s svojimi dejavnostmi do konca javnega financiranja centra.

Razvojni center IKT Savinja Žalec je leta 2011 med drugim napovedal, da bo do konca leta 2014 za kar 281 odstotkov povečal dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi s panogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Napovedal je tudi, da bo ustvaril za 1,31 evra dodane vrednosti na evro vloženega denarja v razvojni center. Na podlagi teh napovedanih ciljev je ministrstvo razvojnemu centru leta 2011 tudi dodelilo osem milijonov evrov javnih sredstev.

Razvojni center teh ciljev leta 2014 ni izpolnil. Dodano vrednost na zaposlenega je namesto za 281 povečal le za 73 odstotkov. Prav tako ni ustvaril za 1,31 evra dodane vrednost na evro vloženega denarja, temveč le za 0,56 evra.

Gospodarsko ministrstvo na podlagi tega ni zahtevalo vrnitve dobljenih sredstev. Namesto tega je privolilo v naknadno znižanje postavljenih ciljev.

Na ministrstvo smo poslali vprašanje, zakaj je ravnalo tako. Odgovorili so nam, da težko komentirajo, zakaj so se takrat strinjali z znižanjem ciljev. Povedali so še, da sklepajo, da naknadno znižani cilji ne bi vplivali na pridobitev javnih sredstev v razvojnem centru.

Kot so v revizijskem poročilu zapisali revizorji računskega sodišča, je bil eden izmed ciljev javnih subvencij za razvojne centre tudi ustanovitev novih inovativnih in tehnoloških podjetij (tako imenovanih spin-off podjetij), ki bi nastala kot plod raziskav in razvoja v teh centrih. RC IKT Savinja Žalec se je zavezal, da bo do leta 2014 ustanovil 21 takšnih podjetij. Razvojni center je namesto tega ustanovil 21 s. p.-jev.

Na ministrstvo smo vprašali, kakšno zvezo ima ustanovitev s. p.-jev s ciljem ministrstva, da je plod delovanja razvojnega centra tudi nastanek novih visokotehnoloških podjetij v panogi IKT. Odgovorili so nam, da je po njihovem mnenju ustanovitev omenjenih s. p.-jev »dovoljena oblika za doseganje ciljev razpisa«. Med ustanovljenimi s.p.-ji  so tudi takšni, ki se ukvarjajo s prevajalstvom, lektoriranjem, fizioterapijo, športnimi storitvami in marketinškimi aktivnostmi.

Z vprašanji o porabi javnega denarja smo se želeli obrniti tudi na podjetje Mikropis in razvojni center. Kljub več poskusom prek elektronske pošte in telefona odgovorni v obeh podjetjih na naša zaprosila za pogovor niso odgovorili.

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat / Copernicus