Sredi leta 2010 so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili velikopotezni projekt. Z več deset milijoni subvencij iz evropskih sredstev so želeli podpreti vzpostavitev razvojnih centrov slovenskega gospodarstva.

S subvencijami so nameravali vzpodbuditi raziskave in razvoj v podjetjih, ki bi se združila v razvojnih centrih. Načrtovali so, da bi velika in mala podjetja iz iste panoge v posameznem razvojnem centru sodelovala pri razvoju novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Razvojni centri bi s tem postali nekakšno gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji. Ustvarili naj bi nova in dobro plačana delovna mesta, obenem pa bi prek davkov prinesli dodaten denar v državni proračun.

V začetku leta 2011 je država sredstva dodelila 17 razvojnim centrom. Ti so prejeli skupaj 161 milijonov evrov javnih sredstev. Petinosemdeset odstotkov tega zneska je predstavljal evropski denar, 15 odstotkov pa denar iz državnega proračuna. Višina subvencij za posamezen center se je razlikovala: največja je znašala skoraj dvajset milijonov evrov, najnižja pa slabega 1,4 milijona evrov.

Vendar se projekt vzpostavitve razvojnih centrov slovenskega gospodarstva ni izšel po načrtih. Zaradi številnih nepravilnosti pri razdelitvi, porabi in nadzoru nad delovanjem centrov smo morali vrniti 45 milijonov evropskih sredstev. Trije razvojni centri so trenutno v stečaju, proti petim pa so bile zaradi domnevnih zlorab podane kazenske ovadbe.

V seriji Razvojni centri slovenskega gospodarstva smo razkrili:

Vračila zaradi previsoke pomoči podjetjem: 13,8 milijona evrov

Že samo dodelitev pomoči podjetjem so spremljale napake. Gospodarsko ministrstvo je namreč po ugotovitvah revizorjev urada za nadzor proračuna, ki skrbijo za pravilno porabo evropskih sredstev v Sloveniji, razvojnim centrom izplačalo previsoke zneske subvencij.

Ob ustanoviti razvojnih centrov so morala podjetja v skladu s pravili razpisa tudi sama vanje vložiti lastna sredstva. A razmerje državne pomoči v primerjavi z lastnimi vložki je bilo po ugotovitvah revizorjev previsoko in zato v neskladju z evropskimi pravili. Zaradi tega je morala Slovenija v proračun Evropske unije vrniti 13,8 milijona evrov.

Napake pri porabi sredstev: od 62 milijonov evrov bo večina ostala nepoplačana

Revizorji so nato pri kar desetih od sedemnajstih razvojnih centrov odkrili hujše napake pri porabi evropskih sredstev. Razvojni centri so denar, pridobljen za raziskave in razvoj, na različne načine kanalizirali v podjetja, ki so ustanovila te centre. V nekaterih primerih so ustanovitelji razvojnemu centru prodali nepremičnine, ki jih razvojni centri niso potrebovali za raziskave in razvoj. V drugih primerih se je denar kanaliziral prek prodaje strojev, programske opreme ali lažnih študij. Pet razvojnih centrov se je zaradi tovrstnih poslov znašlo celo v kazenskih postopkih.

Zaradi napak pri porabi denarja je morala Slovenija v evropski proračun vrniti nadaljnjih 31 milijonov evrov. Od razvojnih centrov pa je zaradi teh napak ministrstvo terjalo vračilo kar 62 milijonov evrov. A tudi zaradi napak ministrstva pri izterjavi tega denarja bo večji del zahtevanega vračila ostal nepoplačan.

Nejasni učinki subvencij: trije centri danes v stečaju, prihodki ostalih padajo

Država je torej morala zaradi napak pri razdeljevanju evropskih sredstev razvojnim centrom in nepravilne porabe sredstev v evropski proračun vrniti skupaj 45 milijonov evrov. Morda še hujša težava za gospodarsko ministrstvo pa so nejasni učinki celotnega vložka 161 milijonov evrov javnih sredstev v razvojne centre.

Ti bi, kot rečeno, morali postati gonilo razvoja v Sloveniji. Vendar so trije centri danes v stečaju, prihodki ostalih centrov pa razen ene izjeme padajo. Razvojni centri, ki niso v stečaju, so tako v letu 2018 skupno ustvarili za polovico manj prihodkov kot leta 2014 oziroma v zadnjem letu državnega financiranja teh centrov. Če so prihodki razvojnih centrov leta 2014 znašali skupno dobrih 60 milijonov evrov, so ti leta 2018 (zadnji podatki, ki so na voljo) znašali le še slabih 30 milijonov evrov.

Na podlagi preiskave Pod črto lahko zaključimo, da razvojni centri kljub visokemu vložku javnega denarja niso postali gonilo slovenskega razvoja. Za to je po ugotovitvah revizorjev računskega sodišča v veliki meri krivo tudi gospodarsko ministrstvo. Kot so revizorji zapisali v lani objavljeni reviziji razdeljevanja denarja razvojnim centrom, ministrstvo pred financiranjem centrov ni pripravilo jasne vizije in jasnih ciljev, ki bi jih morali doseči razvojni centri.

Namesto tega je ministrstvo opredelilo le, koliko ljudi morajo razvojni centri zaposlovati v času trajanja javnega financiranja, kakšne prihodke morajo ustvariti, koliko novih »spin-off« podjetij se mora razviti iz razvojnih centrov in koliko prijav industrijske lastnine morajo opraviti. A kot smo ugotovili v preiskavi Pod črto, so razvojni centri v več primerih te zahteve ministrstva dosegli na fiktiven način.

Za napake ni odgovarjal nihče

Na ministrstvu za gospodarstvo so nam povedali, da zaradi napak pri financiranju razvojnih centrov ni bil sankcioniran nihče na ministrstvu. Še lani so zatrdili, da sproti izvajajo nadzor nad delovanjem razvojnih centrov. A konec lanskega leta so po pojasnilih ministrstva odkrili nove nepravilnosti pri porabi sredstev v enem izmed razvojnih centrov. Nepravilnosti naj bi bile tako hude, da so na ministrstvu v tem primeru vložili celo kazensko ovadbo.

Pričujoči primer torej nakazuje na dejstvo, da je ministrstvo še lani pomanjkljivo nadzorovalo porabo na desetine milijonov evrov javnih sredstev, ki jih deli podjetjem. Zaradi vseh napak pri razdeljevanju in porabi javnih sredstev v primeru razvojnih centrov bi morale na podlagi vseh napak pristojne inštitucije izvesti nadzor nad celotnim delovanjem ministrstva za gospodarstvo pri razdeljevanju evropskega denarja. In nato sprejeti potrebne ukrepe, ki bi zagotovili ustrezen nadzor nad evropskimi sredstvi na gospodarskem ministrstvu ter preprečili nadaljnje napake in posledično vračanje milijonov evrov evropskih sredstev. Ministrstvo za gospodarstvo ima namreč med letoma 2014 in 2020 za spodbudo podjetjem in podjetništvu na voljo več kot 600 milijonov evrov.

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec