Ob začetku novega leta se vam želimo zahvaliti za vso podporo, ki ste nam jo bralci in poslušalci namenili za delovanje Pod črto. Hvala vsem za spremljanje, deljenje naših vsebin, priporočanje podkastov in podporo v obliki donacij.

Za vas smo zato pripravili pregled vseh naših objav v letu 2023.

Z vašo pomočjo smo v preteklem letu objavili pet novih tem: o problemih s plastiko, onesnaženosti zraka, poplavah, volilni neudeležbi in stanovanjski problematiki. Sodelovali pa smo tudi pri več mednarodnih preiskavah. Posebno veseli smo, da lahko poročamo tudi o novi sistemski spremembi na bolje – in sicer na področju poklicnih bolezni, s katerimi se ukvarjamo že od leta 2015.

Delovanje Pod črto že 9 let podpirate bralci in donatorji. Veseli bomo vaše podpore v letu 2024, ko bomo skupaj z vami praznovali že deseto obletnico. Podpri Pod črto >>>

Problemi s plastiko: Kopičenje odpadne plastične embalaže, neučinkovit sistem ravnanja z njo in stroški za davkoplačevalce

Leto 2023 smo začeli z okoljskimi problemi v okviru nove teme Problemi s plastiko.

Preiskavo smo za vas pripravljali skoraj leto dni: začelo se je z zbiranjem podatkov o zavezah podjetij glede uporabe plastične embalaže v sodelovanju z Deutsche Welle in še petimi mediji v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet).

Ker je mednarodna preiskava pokazala, da so zaveze, ki jih podjetja obljubljajo svojim uporabnikom, neuspešne, smo se v svoji samostojni prieskavi osredotočili na celoten sistem ravnanja s plastično embalažo v Sloveniji.

V naši preiskavi ugotavljamo, zakaj imamo v Sloveniji težavo z neprevzeto plastično embalažo, odstranjevanje katere z interventnimi odvozi je stalo več kot 16 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Ob tem pa neučinkovitega ravnanja s plastično embalažo ne plačamo samo davkoplačevalci, plačujemo tudi okoljski davek, saj je večina plastike, ki ostaja neprevzeta, na koncu sežgana.

Članki o problemih s plastiko:

• Nova tema na Pod črto: Problemi s plastiko
• Problemi s plastiko: 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže
• Problemi s plastiko: Zakon v ustavni presoji, medtem tvegamo kazen Evropske komisije

O problemih s plastiko smo posneli tudi serijo dveh podkastov. V prvi epizodi smo preverili plastični odtis ekipe Pod črto, v drugi pa smo se odpravili na teren, da bi preverili, kako je s kupi neprevzete plastične embalaže.

Epizodi podkasta:

• Epizoda 38: Kakšen je naš plastični odtis?
• Epizoda 39: Zakaj imamo v Sloveniji težave s kupi neprevzete odpadne embalaže?

Video:

Kakšen je naš plastični odtis? (video)

Naši članki o problemih s plastiko so bili v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo prevedeni tudi v angleški jezik ter objavljeni na spletni strani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet).

Sprememba na bolje: Po 30 letih sprejet nov pravilnik, ki ureja odkrivanje in potrjevanje poklicnih bolezni

Področje poklicnih bolezni smo na Pod črto začeli preiskovati že pred 9 leti.

Že takrat smo ugotovili, da je sistem odkrivanja in potrjevanja poklicnih bolezni v Sloveniji slabo urejen, saj obolelim delavcem ni omogočal koriščenja svojih pravic na podlagi zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ali dostopa do potencialno dosojenih odškodnin.

Z majem 2023 pa je v veljavo stopil novi pravilnik o poklicnih boleznih.

Vaša podpora nam omogoča, da teme spremljamo od prve objave do spremembe na bolje.

S tem se je po več kot 30 letih uredil postopek odkrivanja in potrjevanja poklicnih bolezni. Pravilnik tako predstavlja pomemben prvi korak k izboljšanju stanja na tem področju, na Pod črto pa bomo še naprej spremljali, kako se nova določila obnesejo v praksi.

Članek o poklicnih boleznih:

• Sprememba na bolje: Sprejet je novi pravilnik o poklicnih boleznih

Epizoda podkasta: 

• Epizoda 40: Poklicne bolezni – kaj rešuje novi pravilnik in kateri problemi ostajajo?

Poplave v Sloveniji: Spremljamo, kakšne so potrebe na terenu in kako poteka obnova

Avgusta lani je Slovenijo prizadela najhujša naravna nesreča do zdaj – poplave in plazovi so prizadeli večino občin v državi in povzročili več neposredne škode kot vse naravne nesreče od leta 1990 dalje skupaj.

Ob katastrofah, kot so bile letošnje poplave, je odziv ljudi najprej zelo množičen, vendar pa ga je težko koordinirati.

Pri Pod črto smo zato že prvi vikend poplav vzpostavili redno obveščanje o aktualnih potrebah po pomoči širom Slovenije. Dnevno smo pri humanitarnih organizacijah in intervencjskih službah preverjali, kakšne točno so aktualne potrebe na terenu ter katere materialne donacije in pomoč potrebujejo.

Že takrat pa smo se odločili, da se bomo k poplavljenim območjem vrnili, ko bodo poplave izginile z naslovnic in posledično izgubile pozornost javnosti.

Konec leta smo se zato odpravili v ene od najbolj prizadetih krajev v Zgornji Savinjski dolini in preverili, kakšno je stanje štiri mesece po poplavah in kako potekajo izredni ukrepi v vodotokih in načrtovanje dolgoročne obnove.

Članki o poplavah v Sloveniji: 

• Poplave po Sloveniji: Kako lahko pomagamo?
• Poplave v Sloveniji: Potrebna bo dolgotrajna pomoč prizadetim
• Poplave v Sloveniji: Za selitev je trenutno predvidenih več kot 300 domov

Video: 

• Letos poleti je Slovenijo zajela najhujša vodna ujma v njeni zgodovini

Fini delci: V Sloveniji dihamo bolj onesnažen zrak, kot mislimo

Ob nastopu kurilne sezone smo se posvetili temi onesnaženja zraka s finimi delci v Sloveniji.

Izhajali smo iz ugotovitev naše partnerske organizacije Deutsche Welle, da je Ljubljana med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi.  V okviru projekta Evropske mreže za podatkovno novinarstvo so ugotovili, da večina Evrope presega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) glede koncentracije delcev v zraku.

Pri Pod črto smo zbrali podatke in pripravili analizo za celotno Slovenijo.

Ugotovili smo, da v Sloveniji onesnaženje s finimi delci še vedno povzroči več kot 800 preprečljivih smrti letno.

Na ravni Evropske unije se medtem pripravljajo novi cilji za znižanje onesnaženosti zraka, Slovenijo pa tako čakajo novi izzivi pri zmanjšanju izpustov delcev – onesnaženost bomo morali namreč znižat kar za dve tretjini.

Članek o onesnaženosti zraka v Sloveniji: 

• Fini delci v zraku: V Sloveniji bomo morali onesnaženost znižati za dve tretjini

Volilna neudeležba: Zakaj v Sloveniji in Evropski uniji voli tako malo ljudi

Proti koncu leta smo z uvodnima podkastoma začeli temo o volilni udeležbi.

Že več kot leto dni zbiramo podatke o volilni udeležbi in povezanih družbeno-ekonomskih dejavnikih v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo. Pod koordinacijo portugalskega medija Divergente nas je 15 medijskih organizacij zbralo podatke za 17 držav Evropske unije.

Uvodoma smo se odpravili v kraje z najnižjo udeležbo na volitvah v Sloveniji, preverili naše ugotovitve pri strokovnjakih in nazadnje usmerili pogled še na evropsko raven. Volitve v Evropski parlament namreč pritegnejo najmanj volivcev. Slovenija pa spada med države z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah.

Temo bomo nadaljevali tudi letos, saj načrtujemo predstavitev končnih ugotovitev mednarodne preiskave ter lastne analize podatkov za Slovenijo.

• Epizoda 41 – Neudeležba na volitvah (1. del): Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?
• Epizoda 42 – Neudeležba na volitvah (2. del): Evropski parlament pritegne najmanj volivcev

Video: 

• Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi?

Nova tema o stanovanjski problematiki: Kdo si lahko privošči lasten dom?

Tik pred novim letom smo odprli novo temo, v okviru katere preiskujemo stanovanjsko problematiko.

Na Pod črto smo več mesecev zajemali oglase za prodajo stanovanj in hiš v najbolj razvitem trgu stanovanjskih nepremičnin v državi – v mestni občini Ljubljana.

Kot ugotavljamo v prvem članku, ne primanjkuje samo cenovno dostopnih stanovanj, temveč manjkajo tudi aktualni podatki, na podlagi katerih bi sploh lahko dovolj jasno vedeli, kakšne so dejanske potrebe prebivalcev. S temo bomo nadaljevali v tem letu.

Članek o stanovanjski problematiki:

• Stanovanjska problematika: Kdo si lahko privošči lasten dom v Ljubljani?

Video:

• Kdo si lahko privošči lasten dom v Ljubljani?

Mednarodne preiskave: pomanjkanje zdravil, femicid, delo po epidemiji in dostop do informacij javnega značaja

S Pod črto smo že več let člani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJnet), v kateri kot partnerska organizacija v sodelovanju z ostalimi medijskimi organizacijami sodelujemo pri pripravi večjih evropskih podatkovnih preiskav.

V letu 2023 smo z zbiranjem podatkov za Slovenijo sodelovali pri štirih večjih preiskavah – o pomanjkanju zdravil v Evropi, femicidu, delu po epidemiji in o dostopu do informacij javnega značaja v Evropi.

• Pomanjkanje zdravil v Evropi
• Femicid v Evropi
• Delo po epidemiji
• Dostop do informacij javnega značaja v Evropi

V letu 2024 za vas pripravljamo več preiskav s področja okolja, zdravstva, kriminala in socialne problematike. Pričakujete lahko nove poglobljene članke, podkaste in videe.

Prav tako pa bomo v tem letu vodili tudi eno izmed preiskav v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo, ki jo bomo objavili leta 2025.

Naše delo brez vaše podpore ne bi bilo mogoče.

Hvala vsem, ki ste že več kot devet let z nami! Skupaj gremo proti desetki >>>