Bolj kot se bližamo Zgornji Savinjski dolini, večji del prometa predstavljajo kamioni in več težkih strojev videvamo v strugah. Naša prva postojanka je Okonina v občini Ljubno ob Savinji.

Struga reke Savinje je polna kupov proda, pomešanih z neprepoznavnimi naplavinami, okoli njih pa so izpodžrti bregovi, podrti gozdovi. V daljavi en sam bager počasi koplje po produ.

»Bivša struga je tukaj dol tekla,« je pripomnil mimoidoči domačin. »Tam pa je bil gozd, tako da tukaj je vse odneslo.«

Na vprašanje, ali bager, ki ga vidimo v daljavi, dela že dolgo, odgovori: »Ne, ta teden je šele prišel. Po poplavah ni bilo še čisto nič.«

Porečje Savinje je eno najbolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji.

Avgustovske poplave in plazovi so prizadeli več kot 85 % vseh občin v Sloveniji

To se je pokazalo tudi v času letošnjih avgustovskih poplav.

Skupno so poplave in plazovi prizadeli 183 od 212 občin v Sloveniji. Neposredna škoda zaradi poplav po aktualni uradni oceni znaša skoraj 3 milijarde evrov – skoraj polovica tega je škode na vodotokih samih.

V 14 občinah na območju Savinje skupna škoda znaša skoraj 800 milijonov evrov, so nam sporočili iz Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje.

Zelo kritične so bile razmere v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bilo po podatkih Ministrstva za obrambo vseh 7 občin močno prizadetih.

Kot so naši sogovorniki izpostavili že v našem članku iz avgusta, bo po poplavah potrebna dolgotrajna pomoč in sanacija. Najprej so na poplavljenih območjih odstranjevali blato in mulj, za odstranjevanje naplavin in nanesenega proda pa je potrebna težka mehanizacija. Tudi potrebe po materialni pomoči na terenu se spreminjajo.

Pri Pod črto smo zato štiri mesece po poplavah odšli preverit, kakšno je trenutno stanje v Zgornji Savinjski dolini in kako poteka sanacija. Ukrepe pa smo preverili tudi pri odgovornih. Na naši poti sledimo Savinji, ob kateri se spuščamo od občine Ljubno proti Mozirju.

Še je potrebna pomoč: prebivalci Okonine samoiniciativno zbirajo ozimnico zase in sosede

»Vsem nam je uničilo, kleti, ozimnice, nič ni ostalo, uničilo nam je vrtove, njive,« nam pove Stanka Hren iz Okonine v občini Ljubno.

Obiskali smo jo na domu, kjer zadnjih nekaj let z družino najema hišo ob Savinji.

V kleti, kjer je še vidno, do kje je segala voda med poletnimi poplavami, se zadnje tedne zbirajo samoorganizirane donacije. Pokaže nam pakete, ki jih bodo naslednji dan razdelili med trideset družin v Okonini in Radmirju. »Eno gajbico, repo in zelje pa te izdelke v škatlah. Tako razdelimo, da dobimo čisto vsi isto,« pove.

Donacije, ki jih zbirajo in razdeljujejo, so pričeli zbirati samoiniciativno, na podlagi objave na Facebooku so jih z donacijami podprli posamezniki in podjetja. »V štiriindvajsetih urah smo imeli napolnjeno klet,« doda.

Gajbe in škatle so zbrane v prostorih, kjer so še vidni blatni madeži, zažrti v stene, in odpadajoč omet.

V noči s 3. na 4. avgust so ob prvi sireni vsi v hiši bili pokonci že ob treh zjutraj, se spominja Hren. Po prihodu gasilcev so začeli umikati svoje stvari v pričakovanju poplave. »Malo čez štiri smo mi že imeli tu poplavo, to je bilo v desetih minutah iz nič na meter osemdeset,« pove Hren.

»Tudi električno omarico smo imeli pod vodo, vrata je vsa dol zmetalo,« nadaljuje in nam pokaže sledi mulja na oknih. Pralni stroj in skrinjo so morali zavreči, ker se je vanje zagozdil mulj, nekaterim sosedom je poplava odnesla tudi avtomobile.

»Drugi dan so toliko naredili cesto, da smo lahko šli v Mozirje,« nam je povedala. Vendar ko so prišli do trgovine, tam ni bilo več vode, da bi jo kupili. V naslednjih dneh je s travnika ob njihovi hiši odtekla voda in Hren pove, da je na njem bilo organizirano glavno pristajališče za helikopterje.

Humanitarno pomoč po poplavah so že prejeli, pove, na odločbo z uradno oceno škode pa še čakajo. Izpostavi pa problem starejših iz naselja, ki ne znajo uporabljati spleta, da bi lahko prišli do ponujene materialne pomoči, in jim je tudi težko prositi za pomoč. Šele ko sosedi opazijo, da so ostali brez osnovne opreme, kot so pralni stroj ali celo čevlji, so deležni pomoči.

»Prostovoljcev je bilo ogromno, brez njih bi bilo grozno,« o odzivu na avgustovske poplave pove Hren. »Ulica je bila po štirinajstih dneh že kar sčiščena,« doda. Vendar enako ne velja tudi za strugo Savinje, ki jo lahko vidijo z dvorišča. »Štiri mesece od tega, ko je bila poplava, so zdaj začeli tule komaj delati,« omeni Hren. »V bistvu nas ni bilo nikoli toliko strah, kot nas je zdaj, ker struge niso urejene.«

Humanitarna pomoč: 500 evrov za poplavljeno klet, 2.000 za stanovanjski del in 4.500 evrov za uničeno hišo

Z vprašanjem, kakšne so trenutno uradno ocenjene potrebe po pomoči, smo se obrnili na Rdeči križ v Zgornji Savinjski dolini.

Sporočili so nam, da se je državna pomoč po poplavah že septembra delila na skupnih komisijah Rdečega križa, Karitasa, centra za socialno delo in Uprave za zaščito in reševanje v Celju. Po podatkih Rdečega križa in Karitasa je od 10-milijonske državne pomoči v Zgornjo Savinjsko dolino do 1.251 prosilcev prišlo skupno 1,6 milijona evrov donacij. Prejeli so: 500 evrov za poplavljeno klet, 2.260,64 evrov za poplavljen stanovanjski del in 4.521,28 evrov za uničeno hišo.

Ob tem so na Rdečem križu sredstva, ki so jih prejeli prek donacij, nakazali prizadetim kot dodatno finančno pomoč za poplavljena stanovanja in uničene hiše. Razdelili so tudi 2.900 vrednostnih kartic v skupni vrednosti 145.000 evrov za nakup v živilskih trgovinah in 530 kartic za nakup gradbenega materiala v skupni vrednosti 53.000 evrov.

Trenutno na Rdečem križu v Zgornji Savinjski dolini razdeljujejo večjo količino prehrambenih paketov in drugih potrebščin. Imajo okoli 500 prosilcev, med katere spadajo tako redni kot novi prosilci, ki so bili prizadeti v poplavah in imajo nizke dohodke.

Izpostavili so, da zaznavajo stisko med tistimi, ki so pred kratkim izvedeli, da so njihovi domovi na seznamu za rušitev zaradi izgradnje izlivnih con. O številu prizadetih družin in posameznikov, ki čakajo na odločitev glede selitve iz svojih domov, bomo v nadaljevanju govorili z našimi sogovorniki v Rečici ob Savinji.

Aktualne ocene poplavne ogroženosti: Ob Savinji je ogroženih 57.000 ljudi

Da bi prišli bližje reki, smo se po postanku v Okonini odpravili v sosednje Radmirje.

Naplavljene ribe so kazale na hitre spremembe v višini gladine reke v zadnjih dneh, številna zmaličena vozila pa so v produ ostala še od avgusta.

Po 4. avgustu se je na območju Savinje s pritoki voda dvignila še trikrat in pričela razlivati iz strug, in sicer konec oktobra, na začetku novembra in začetku decembra. Dodaten problem so ob tem povzročale posledice predhodne erozije po avgustovskih poplavah, nanosi plavin in plavja v strugah pa so zelo obilni, so nam sporočili iz Direkcije RS za vode. Med plavine spadajo trdni mineralni delci, ki jih vode plavijo po dnu strug ali lebdijo z vodnim tokom, plavje pa so organski in drugi plavajoči predmeti.

Za porečje Savinje je značilno, da nima skoraj nobenih naravnih površinskih zadrževalnikov voda. Njene poplave imajo hudourniški značaj, kar pomeni, da so kratkotrajne in izjemno silovite, povzročijo pa jih močne kratkotrajne padavine.

Poplave Savinje niso novost, človek pa vanjo posega že okoli 2000 let. Posegi so se nekoliko zgostili predvsem po 2. svetovni vojni, vendar novejše poselitve niso ustrezno dvignjene nad reko, nam je povedal dr. Mitja Brilly, zaslužni profesor Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Večanje škode ob poplavah v zadnjih desetletjih je sovpadalo s širitvijo urbanizacije na poplavnih območjih ob Savinji in z nastopom podnebnih sprememb.

Povratna doba poplav, torej kako pogosto pričakujemo, da se zgodijo, se je zaradi podnebnih sprememb do danes zmanjšala, ponekod tudi s 100 na 10 let, nam je povedal dr. Brilly. Poplave so posledično bolj pogoste.

Na poplavnih območjih je pomembno upoštevati tudi vprašanje ekonomske dostopnosti zemljišč, ki se prodajajo poceni, na njih pa se gradi z minimalnimi sredstvi, nam je povedal dr. Brilly. Poplavno varna gradnja bi po njegovih besedah stala vsaj 20 % več, selitev s poplavnih območij pa bi pomenila tudi finančno obremenitev, ki je marsikatero gospodinjstvo ne zmore.

Obenem se je ravno v času, ko se je stalna naselitev na poplavnih območjih začela večati, pričelo iz naravovarstvenih razlogov omejevati določene posege v vodotoke.

Aktualna strategija na ravni Evropske unije za biotsko raznovrstnost predvideva odstranitev zastarelih ovir in obnovo poplavnih ravnic in mokrišč, da bi vsaj 25.000 km evropskih rek obnovili v stanje nereguliranih rek do leta 2030. V aktualnem programu upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji so na nekaterih območjih predvideni negradbeni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Med te sodi vzpostavitev razlivnih površin in prilagoditev rabe zemljišč v porečjih, kar pa bo odvisno od odkupa zemljišč.

Neposredna škoda avgustovskih poplav in plazov presega skupno škodo vseh naravnih nesreč v Sloveniji od leta 1990 do danes. Med letoma 1990 in 2019 je v 29 dogodkih skupno nastalo 2,4 milijarde evrov neposredne škode, do leta 2022 je skupaj s požarom na Krasu skupna škoda narasla še za nekaj deset milijonov evrov, naravna nesreča iz letošnjega avgusta pa je po dosedanjih uradnih ocenah povzročila skoraj 3 milijarde evrov neposredne škode.

Trenutni obseg poplavno ogroženega območja ob Savinji je zaradi enormnosti avgustovskih poplav in omejenosti izdelanih poplavnih kart težko oceniti. Z Inštituta za vode Republike Slovenije so nam sporočili, da je obseg odvisen od povratne dobe visokih voda, se pravi obdobja, v katerem lahko pričakujemo ponovne poplave. »Če združimo vse do sedaj izdelane poplavne karte, pridemo do števila približno 57.000 ljudi in 110 km² ogrožene površine,« so nam odgovorili glede trenutnih ocen poplavne ogroženosti porečja Savinje.

Rečica ob Savinji: Skoraj polovica naselij v občini čaka na odločitev glede selitve

Naša pot po dolini se je nadaljevala v občini Rečica ob Savinji, kjer smo se srečali z županjo Majdo Potočnik in poveljnikom civilne zaščite občine Cirilom Turkom.

Eno izmed najbolj prizadetih območij v občini Rečica ob Savinji je kamp Menina. V avgustovskih poplavah je Savinja poplavila kamp, iz katerega so s helikopterjem rešili 18 ljudi.

»Ko smo prišli reševat v kamp, noben ni razmišljal, kaj bo z našim lastnim življenjem,« dogajanje med letošnjo poplavo opisuje Turk. Deroča Savinja je bila blatna in nosila vejevje in druge naplavine, Turk pa je z vodo do vratu, privezan na tram lope reševal ljudi. Improvizirana akcija reševanja v kampu je trajala celo zgodnje jutro.

To je bila le ena od številnih naravnih nesreč – ob žledolomu, vetrolomu ter preteklih poplavah in plazovih – ki jih je doživel v občini, kjer kot poveljnik civilne zaščite deluje že okrog 15 let. Tokratni naliv je po njegovi oceni povzročil približno meter višjo poplavo v primerjavi z letom 2012.

Tudi po avgustovskih poplavah in plazovih je sledilo še več dogodkov, kot so nekateri premiki zemljišč na plazovih in štiri manjše poplave. Tveganje za tovrstne dogodke se poveča ob vsakem deževju, tudi ker so se preusmerili vodni viri. »Lahko rečemo, da deset centimetrov pa bi nas spet zalilo,« pove Turk.

Ob aktiviranem Državnem načrtu zaščite in reševanja ob poplavah med 4. in 31. 8. 2023 so občine lahko za odpravo neposrednih nevarnosti izvajale nujne intervencije na vodotokih in drugi infrastrukturi. Poleg so potekale nujne operacije reševalnih služb, zagotovitev preventivne infrastrukture, evakuacija in začasna nastanitev ter ukrepi za varstvo kulturne dediščine.

Za kritje stroškov intervencije je celotna Zgornja Savinjska dolina do 10. decembra letos prejela 8,6 milijonov evrov. Izmed zgornjesavinjskih občin je največ sredstev prejela občina Ljubno. Večina zgornjesavinjskih občin, razen Mozirja, ima manj kot 3.000 prebivalcev, še najmanj prebivalcev, dobrih 500, pa ima občina Solčava. Ta je posledično prejela tudi daleč največ sredstev na prebivalca za kritje intervencijskih stroškov, sledijo pa ji Ljubno, Luče, Rečica ob Savinji in ostale.

»Prvi teden je držal adrenalin in smo s prebivalci zelo složni bili. Zdaj pa počasi postaja napeto, ker se vidi, da se verjetno ne bo dalo vsega nazaj postaviti tako, kot je bilo prej,« vzdušje štiri mesece kasneje opiše Turk.

Mnogi prebivalci občine Rečica ob Savinji namreč še vedno čakajo na odločitev državnih služb o tem, ali bodo lahko sploh ostali v svojih naseljih. Po občinskih podatkih je v poplavah bilo prizadetih 213 od 780 gospodinjstev v občini, kar je več kot četrtina. Poškodovanih objektov, med katere spadajo tudi gospodarski in poslovni, je bilo skupaj 375.

Na občini so prejeli čez 400 vlog o škodnih dogodkih in jih vnesli v aplikacijo Ajda – to je spletni sistem za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah, ki se uporablja za prijavo škode na predpisanih obrazcih. Skupna ocena škode v občini presega 44 milijonov evrov, od tega je polovica škode na vodotokih samih.

Tudi županja se je tisto noč ob novici, da je kamp poplavilo, odpravila tja na pomoč. Ko je večina iz kampa bila že evakuirana, je županja po poročanju Dela ostala med tistimi, ki so pred vodo morali splezati na drevesa in ki so jih iz kampa reševali s helikopterjem.

»Ljudje živijo nenehno v strahu, predvsem pa zdaj v negotovosti,« pojasni županja Potočnik. »Po cela naselja kličejo iz državne tehnične pisarne in jih obveščajo, da so na listi za preselitev, da so njihovi objekti tako ogroženi oziroma da ne bodo varni pred naslednjimi poplavami.« Grušovlje, Homec, Spodnja Rečica, Varpolje in Nizka – skoraj polovica naselij v občini čaka na odločitev o selitvi.

Na občini medtem skoraj vse svoje napore usmerjajo v ukrepe po poplavah. Za manjše občine, kot je Rečica ob Savinji, ki šteje le dobrih 2.300 prebivalcev, to pomeni veliko obremenitev. Popoplavna obnova in protipoplavni ukrepi so dobili prednost pred drugimi, razvojnimi projekti.

»Zdaj moramo energijo usmerjati v nadomestne in nadomestitvene gradnje, izvedbo OPPN-jev [občinskih podrobnih prostorskih načrtov, op. a.], lokacijske prevetritve in tako naprej, kar nam jé resurse, finance,« razloži Potočnik.

Prav zdaj bi morali izvajati, denimo, projekt za ureditev poti ob Savinji, ki se nanaša ravno na poškodovano območje, zato so v dilemi, kako spremeniti zasnovo projekta. Zastal je tudi projekt modernizacije 13 km cest v občini, na čakanju pa je še 140 pobud občanov in občinskih pobud.

»Zdaj vemo, da se pojavljajo številni razpisi, kjer bi morali biti prisotni. Za novo programsko obdobje pa žal ni dovolj časa za tehten razmislek,« pravi Potočnik. Sprašujejo se, katera območja razvijati, glede na to, kako so prizadeta.

Grožnja preselitve skoraj polovice naselij in zastoj razvojnih projektov bosta slabo vplivala na prihodnost občine, meni Potočnik: »Ker mi vemo, da moramo imeti poselitve. In to je naša rana že ves čas, da jih nimamo dovolj, da ne omogočamo novim ljudem, da pridejo, niti lastnim mladim družinam nimamo možnosti dati primernih možnosti za bivanje in razvoj.«

»Zato tako težko pričakujemo odgovore strokovnih služb, ali bomo uspeli zaščititi ta naselja,« pove Potočnik. Na občini pričakujejo, da bodo v enem do dveh mesecih znana vsa območja, ki bodo izseljena, v treh do štirih mesecih pa posamezni naslovi. »Če bo sanacija Savinje taka, kot bi si želeli, upamo, da ne bomo imeli potreb po številnih selitvah,« je še dodala.

Občina Rečica ob Savinji je po besedah županje Potočnik od države že prejela sredstva za intervencijske stroške v juliju in avgustu in dodatni dve povprečnini občinskega proračuna za odpravo posledic avgustovske poplave.

Popoplavna obnova: Intervencijska dela so zaključena, trenutno potekajo izredni ukrepi za odpravo škode

Skupaj je v občini Rečica ob Savinji po podatkih Direkcije RS za vodo v teku trenutno 6 delovišč na vodotokih, 4 pa so že zaključena.

Izvajanje del na vodotokih je sicer razdeljeno v tri faze: med samimi poplavami in plazovi so potekala intervencijska dela, po umiku vode so nastopili izredni ukrepi, zdaj pa se pripravlja program za sanacijska dela.

Takojšnja intervencijska dela v vodotokih so že končana, so nam potrdili na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Trenutno potekajo izredni ukrepi za odpravo škode v vodotokih, ki bi lahko vodila do ponovitve poplav in zato ogrožala življenja in premoženje, so nam pojasnili na Direkciji RS za vode.

»Ker je obseg škode zelo velik, dela ne potekajo na vseh poškodovanih odsekih naenkrat, ampak izvedba izrednih ukrepov poteka postopoma, po prioritetah glede na škodni potencial, ki ga predstavlja posamezen vodotok,« so nam odgovorili z Direkcije RS za vode. V nekaterih krajih je namreč zaključenih že več delovišč, medtem ko se v drugih, kot opažajo tudi prebivalci Okonine, ta šele začenjajo.

Vlada je do 20. decembra letos za sanacijo škode po poplavah 115 občinam nakazala skupaj skoraj 219 milijonov evrov sredstev, so nam sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor.

Na območju Savinje se zaradi obsežnosti škode zaradi poplav na vodotokih izredni ukrepi za odpravo posledic še vedno izvajajo, na deloviščih pa delajo vse razpoložljive ekipe že vse od 4. avgusta, so nam sporočili z Direkcije RS za vode. Izredne ukrepe za odpravo posledic na strugah vodotokov izvaja država pod usmerjanjem Direkcije RS za vode, za pospešitev izvedbe pa so sklenili tudi dodatne sporazume z zunanjimi izvajalci ukrepov.

Bager, ki smo ga videli v Okonini, je bil del delovišča Savinja v Okonini, enega od trenutno odprtih delovišč na Savinji, kjer so dela v teku. Po Sloveniji je v času objave tega članka po podatkih Direkcije RS za vode odprtih skupaj 240 delovišč na vodotokih, zaključenih pa je čez 800.

Protipoplavni ukrepi na območju Savinje so se izvajali že med letoma 2012 in 2022

Številni protipoplavni ukrepi so se na območju Savinje sicer izvajali med letoma 2012 in 2022, večinoma v okviru prve faze kohezijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, in sicer v občinah Luče, Vojnik, Laško in Celje, so nam pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za vodo. Med ukrepe je spadala obnova in izgradnja mostov ter brvi, nivelizacija cest, postavitev protipoplavnih zidov in nasipov, prestavitev strug in urejanje korit za boljšo pretočnost.

Nekateri ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje so vključeni tudi v Načrt za okrevanje in odpornost, zato morajo biti izvedeni do sredine leta 2026. Izborni postopek ukrepov še poteka, predvideni pa so v občinah Laško, Celje, Šentjur, Braslovče, Vransko in Šoštanj. Med načrtovanimi ukrepi so, denimo, širitev delov struge, gradnja visokovodnih nasipov, ureditev brežin, izvedba črpališč meteornih voda ter suhih zadrževalnikov, postavitev prodnih pregrad ter zamenjava mostov, so nam odgovorili z Direkcije RS za vode.

Na podlagi sporazumov o skupnem sodelovanju z občinami je Direkcija RS za vode v zaključni fazi projektiranja protipoplavnih ukrepov in pridobivanja zemljišč, ocenjena vrednost ukrepov pa je 104 milijone evrov, so nam še sporočili z direkcije.

Na območju Spodnje Savinjske doline se po podatkih direkcije pripravlja tudi državno prostorsko načrtovanje za zagotavljanje poplavne varnosti, ukrepi pa bi obsegali občine Celje, Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko.

Kakšni bodo ukrepi na območju Savinje v prihodnje, bo bolj jasno, ko bo objavljena celovita hidrološko-hidravlična študija porečja Savinje. Študija je tudi predpogoj za izvedbo druge faze omenjenega kohezijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje. Prvi rok zanjo je sicer bil že 15. december, a zaradi bolniških odsotnosti strokovne skupine lahko prve rezultate študije pričakujemo v drugi polovici januarja 2024, so nam odgovorili iz Direkcije RS za vode.

Kot je po poplavah za N1 povedal celjski župan Matija Kovač, so dosedanji protipoplavni ukrepi zmanjšali tamkajšnjo škodo med poplavami. Več naših sogovornikov je večjo škodo v Zgornji Savinjski dolini v primerjavi s kraji dolvodno od nje pripisalo zaraščenim strugam in pomanjkanju protipoplavnih ukrepov.

Vendar pa številni napovedani ukrepi na vodotokih še ne pomenijo, da bo življenje in naseljevanje ob Savinji lahko potekalo podobno kot doslej.

Za morebitno selitev za zdaj predvidenih več kot 300 domov

Na končno odločitev o tem, kaj se bo zgodilo z njihovimi domovi, čaka trenutno več sto gospodinjstev.

V začetku decembra je Ministrstvo za naravne vire in prostor na srečanju z 22 občinami, ki bodo izvajale nadomestno ali nadomestitveno gradnjo, povedalo, da bo 80 objektov mogoče zgraditi ali rekonstruirati na istem mestu ali v bližnji okolici. Za 335 prizadetih hiš bo verjetno treba poiskati nadomestitvene lokacije.

V primeru preselitve so za prebivalce predvidene nadomestne ali nadomestitvene gradnje, če pa slednje za objekt ni predvideno, je v primeru ocenitve škode nad 6000 evri mogoče prejeti predplačilo za obnovo stanovanjskih objektov. Po podatkih Ministrstva za naravne vire in prostor je vlada do 18. decembra za obnovo stanovanjskih objektov upravičencem dodelila izplačilo slabih 23 milijonov evrov predplačil, načrtovanih pa je še 7 milijonov evrov izplačil za ta namen.

Seznam objektov za morebitno preselitev se bo v prihodnje še spreminjal glede na študije poplavne in plazovne ogroženosti posameznih objektov, ki se ponekod še izvajajo, so nam sporočili iz Državne tehnične pisarne. Objekti se bodo na podlagi individualnih študij tako morda umaknili ali dodali na seznam.

Seznam območij in objektov za morebitno preselitev bo v začetku januarja 2024 objavljen na spletni strani Službe RS za obnovo po poplavah in plazovih. Takrat se bodo tudi pričeli pogovori s posameznimi lastniki ter individualne predstavitve podrobnih postopkov, so nam še odgovorili iz Državne tehnične pisarne.

Mozirje: Mulj, praznične lučke in strah, ki ostaja

Zadnja postaja na naši poti po Zgornji Savinjski dolini je v Mozirju, v praznično razsvetljenem Mozirskem gaju.

O stanju v Mozirju tik po poplavah smo avgusta govorili z Luko Pauličem, predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, in Romanom Čretnikom, podpredsednikom gasilskega društva Mozirje in namestnikom poveljnika Občinskega štaba civilne zaščite v Mozirju.

»Po zelenicah, vrtovih, cestah je ogromno tega mulja, ki se zasuši in ga je zelo trdovratno odstranjevati. Enega načina sem se naučil danes v Mozirskem gaju, tam bodo mulj na zelenici kar pustili, da se čimbolj posuši, potem pa ga bodo odstranili s frezo, da bo to droben prah, ki ga bo dosti lažje nalagati, kot pa ta razmočen mulj,« nam je takrat povedal Čretnik.

Pri obnovi Mozirskega gaja je pomagalo okoli 2.000 prostovoljcev, nam ob decembrskem obisku pove vodja parka Elica Bele.

»Tukaj, kjer se sprehajamo, je bil največji udar vode,« nam je Bele opisala dogajanje med avgustovsko poplavo. »Savinja je šla čez breg in na notranjo in zunanjo stran ta nasip porušila in tudi vse ograje ter prinesla marsikaj.«

Dostop do parka je bil mogoče šele po tednu dni in takrat so s težko mehanizacijo začeli odstranjevati mulj, drevje, hlodovino, plastiko in ostale naplavine.

Nato so sodelavci parka in prostovoljci začeli s preostankom čiščenja in obnovo parka. »Vsi so klicali, kako smo, kaj rabimo, kakšno pomoč,« pove Bele.

Do našega prihoda je bila velika večina parka videti, kot da se poplave ne bi zgodile: kjer je bil prej naložen mulj, je zrasla trava, obiskovalce pa so privabili z razstavo prazničnih luči.

»Za lučke je tako bilo, da mi dejansko še v septembru nismo vedeli, ali bomo lahko delali ali ne,« pove Bele, saj je park potreboval obsežno obnovo. Tudi nasip, ki ga je Savinja uničila, je bilo treba popolnoma na novo narediti.

Vendar se tudi v Mozirju bojijo ponovitve avgustovskih prizorov. »Vsake vode zdaj, ko začne padati pa ko Savinja narašča, te je strah,« je občutke opisala Bele. »Te vode so čedalje bolj grozeče in hitrejše.«

Pri tem projektu smo sodelovali: Taja Topolovec (vodja projekta in urednica), Hana Radilovič (novinarka, ilustracija), Metod Blejec (fotografije in video), Una Rebić (fotografije, video in ilustracija), Nina Hlebec (preverjanje podatkov in lektura). Glasba: Purple Planet Music.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se z nami srečali na terenu.

Tema o poplavah na Pod črto:

• Poplave v Sloveniji: potrebna bo dolgotrajna pomoč prizadetim (13. 8. 2023)
• Poplave po Sloveniji: Kako lahko pomagamo (5. 8. 2023)
• Globalne podnebne spremembe zahtevajo tudi lokalne ukrepe (17. 1. 2019)
• Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami (6. 12. 2018)
• Mojca Dolinar, ARSO: V prihodnosti bo v Sloveniji več suš in poplav (18. 10. 2018)