Nova tema: kako je jamstvena shema pogoltnila davkoplačevalske milijone

Država je poroštva za posojila dala tudi močno zadolženim podjetjem. Posledice te odločitve smo s 60 milijoni evrov pokrili davkoplačevalci.

NLB je bila ena izmed tistih bank, ki je podjetjem dajala posojila v okviru jamstvene sheme. Foto: NLB

Leta 2009 je tudi Slovenijo dosegla svetovna finančna kriza. Takratna vlada je za omilitev posledic te krize načrtovala vrsto ukrepov. Eden izmed njih je bila tako imenovana jamstvena shema.

S to shemo je država podjetjem skušala izboljšati dostop do bančnih posojil, ki so zaradi krize pričela usihati. V okviru sheme je država podjetjem dala poroštva za bančna posojila. Bistvo teh poroštev je, da z njimi država s proračunskim denarjem jamči banki za vračilo dela posojila, če posojila podjetje ne bi moglo odplačati.

Shema je imela zelo malo pogojev za vključitev podjetja vanjo. Evropska unija je namreč v tistem času spodbujala takšne sheme – torej podeljevanje poroštev podjetjem za posojila z minimalnimi pogoji. Tako so lahko državna poroštva za posojila dobila tudi takrat že močno zadolžena podjetja.

V okviru sheme je država v letih 2009 in 2010 podjetjem dala za 310 milijonov evrov poroštev. Nato pa so v prihodnjih letih banke unovčile za kar 75 milijonov evrov teh poroštev. Ta denar jim je izplačal državni proračun. Država je nato od podjetij poskušala izterjati denar, ki ga je bankam plačala ob unovčenju poroštev. Do danes je uspela izterjati le slabih 13 milijonov evrov. Preostanek – torej dobrih 62 milijonov evrov – smo tako iz državnega proračuna pokrili davkoplačevalci.

Zakaj je bila vsota unovčenih poroštev tako visoka?

Odgovore na vprašanje, zakaj je bila unovčena skoraj četrtina danih poroštev, smo poiskali pri Pod črto. Od finančnega ministrstva smo pridobili podatke o izdanih in izplačanih poroštvih. Govorili smo z odgovornimi za pripravo in izvajanje jamstvene sheme. Preverili smo poslovanje podjetij, ki so dobila poroštva, nato pa končala v stečaju.

Ugotovili smo, da je država poroštva dala tudi podjetjem, ki jih ne bi smela dobiti. Med njimi prednjačijo veliki, danes že propadli gradbinci. Po pojasnilu nekdanjega ministra za finance je razlog za propad podjetij, ki so dobila poroštva, tudi že takrat načrtovana in neizvedena investicija v drugi tir. Politiki so v tistem času obenem preveč optimistično ocenjevali zdravje slovenskega gospodarstva. Nadzor nad podjetij, ki so dobila državna poroštva, pa je šepal.

Tu gre iskati tudi odgovornost za desetine izgubljenih milijonov. Odgovorni so preveč optimistični poslanci, ki so pripravili in odobrili končno različico jamstvene sheme. Odgovorne so državne institucije, ki niso dovolj dobro preverile ekonomskega zdravja podjetij, ki so dobila poroštva. Prav tako pa državne institucije, ki niso dovolj dobro nadzorovale poslovanja teh podjetij in terjale poplačila izdanih poroštev.

Se lahko napake iz jamstvene sheme ponovijo? Javne institucije so še vedno razmeroma neučinkovite pri izterjavi dolgov podjetij do države. Finančna uprava je še kar preveč popustljiva do podjetij, ki državi dolgujejo davke. Sodni sistem pa do tistih podjetnikov, ki se na nezakonit način izogibajo plačilu svojih obveznosti.

Preiskavo Pod črto o jamstveni shemi boste lahko prebrali v prihodnjih dneh.

Prvi članek: Jamstvena shema: kako je država izgubila 62 milijonov evrov

Drugi članek: Jamstvena shema: kako so se podjetja izognila plačilu dolga do države

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Jamstvena shema

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Banke

Preiskujemo nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank.

22 prispevkov

Računsko sodišče potrjuje ugotovitve Pod črto o spornih poslih slabe banke

Pri Pod črto smo konec 2016 opozarjali na sporne poslovne prakse slabe banke. Letos končana revizija računskega sodišča je te …

Tema: Banke
Članek,

Kaj je razkrila naša preiskava jamstvene sheme

Preiskali smo, zakaj je protikrizni ukrep, ki naj bi pomagal zagnati gospodarstvo, davkoplačevalce stal več kot 60 milijonov evrov.

Tema: Banke
Članek,

1 komentar

Jože24 27. 3. 2018, 22.56

Še kmet ve, da je plevel za odstranit in bo pridelek boljši.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno