Nezakonito pridobivanje podatkov o bralcih portalov: za policijo kršenje ustave »lažja disciplinska kršitev«
Policisti dveh postaj so kljub jasnim navodilom nadaljevali s pridobivanjem podatkov o bralcih spletnih portalov brez odredbe sodišča. Kazen za to nezakonito in neustavno delovanje? Razgovor z nadrejenimi.
Praksa pridobivanja IP številk bralcev portalov mimo sodišč je bila v policiji še lani nekaj povsem normalnega. S pomočjo IP številke lahko policija nato ugotovi identiteto naročnika internetnega priključka. S pridobivanjem podatkov brez odredbe sodišča je policija prenehala šele decembra lani. Takrat jo je na neustavnost in nezakonitost takšnega delovanja opozoril informacijski pooblaščenec. Zato je policija isti mesec vsem zaposlenim prepovedala zbiranje podatkov o IP številkah bralcev portalov brez odredbe sodišča.
Letos spomladi pa smo skupaj s portalom Slo-tech policiste dveh policijskih postaj, idrijske in velenjske, zalotili pri ponovnem pridobivanju IP številk bralcev spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe. Od upravljavcev dveh portalov so namreč le z dopisi zahtevali podatke o IP številkah piscev komentarjev na portalih.
Naše ugotovitve je potrdil tudi strokovni nadzor, ki ga je na podlagi objavljenih člankov odredil generalni direktor policije Stanislav Veniger. V sporočilu za medije je policija takrat med drugim zapisala navodilo Venigerja vodstvom policijskih postaj Idrija in Velenje, da »ugotovijo osebno odgovornost posameznikov in ustrezno ukrepajo.«
Preverili smo, kakšni so bili ukrepi policije proti policistom, ki so nezakonito pridobivali podatke. Odgovor generalne policijske uprave objavljamo v celoti:
V primeru, ki ga omenjate, je bil izveden strokovni nadzor nad delom posameznih policijskih enot, katere so morale na tej podlagi izvršiti več sklepov, med drugim tudi preveriti odgovornost posameznikov.
S posamezniki, ki niso opravili nadzorstvene funkcije in posamezniki, ki so posredovali sporna zaprosila, so bili opravljeni razgovori, v katerih so bili opozorjeni na pomanjkljivosti. Ugotovljene nepravilnosti so imele znake lažje disciplinske kršitve, sama uvedba disciplinskega postopka pa ni bila možna, saj ta zastara v dveh mesecih od dneva, ko je bila disciplinska kršitev storjena.
To področje je bilo dodatno obravnavano tudi na delovnih sestankih.
Kršenje ustave, zakona in notranjih navodil policije ima torej po mnenju policije »znak lažje disciplinske kršitve«. Četudi se s tem resno poseže v ustavno zajamčeno komunikacijsko zasebnost državljanov. In četudi lahko pozneje na sodišču padejo sodni postopki, ki temeljijo na tako zbranih podatkih. Nezakonito zbrani dokazi na sodišču namreč niso veljavni.
Postavlja se vprašanje, kakšne posledice bo imelo takšno nekaznovanje policistov. Daje namreč jasno sporočilo, da sankcij za kršenje pravil praktično ni. Takšno sporočilo pa je v primeru represivnega organa, ki ima v državi izključno pravico do uporabe sile nad državljani, zaskrbljujoče.
Po drugi strani pa je v nekem organu težko pričakovati sankcije za kršitelje, če ga vodi oseba, ki je leta tajila prejemanje preveč izplačane plače.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 1 komentar
1 komentar
Vlado 7. 10. 2014, 13.40
Zelo se strinjam z vsem napisanim. Ampak v zaključku je ena mala napaka. Policiti pri nas niso edini, ki so uporavičeni do uporabe fizične sile.
https://zakonodaja.com/zakon/zzasv-1/52-clen-fizicna-sila