V Sloveniji se je po podatkih policije samo lani zgodilo 18.232 prometnih nesreč. Sedemindevetdeset se jih je končalo s smrtjo vsaj enega udeleženca, skupno pa je v teh prometnih nesrečah umrlo 108 ljudi. To je sicer 14 odstotkov manj kot lani. Povečalo pa se je število huje poškodovanih v nesrečah: s 711 oseb leta 2013 na 826 oseb v lanskem letu. Še 7377 oseb je lani utrpelo lažje poškodbe.

Vse ceste pa niso enako nevarne. Na podcrto.si smo želeli ugotoviti, ali v državi obstajajo tako imenovane črne točke: ceste in križišča, na katerih se zgodi nenormalno veliko prometnih nesreč.

S tem namenom smo od policije pridobili podatke o vseh prometnih nesrečah, ki so se zgodile med letoma 2008 in 2014. Podatki med drugim vsebujejo informacijo o kraju vsake nesreče in o poškodbah udeležencev v nesreči.

V analizi podatkov smo upoštevali le prometne nesreče, v katerih je bil vsaj eden izmed udeležencev vsaj lažje poškodovan. Odkrili smo 26 točk v osmih slovenskih mestih, na katerih se je med leti 2008 in 2014 zgodilo vsaj 20 prometnih nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo. Takšnih nesreč je bilo v omenjenem obdobju 52.367. Podatki o lokaciji nesreče sicer manjkajo za okoli 10 odstotkov teh nesreč.

Vse ostale nesreče s poškodbo in smrtjo, za katere imamo podatke, smo postavili na spodnji zemljevid, ki ga zdaj dajemo na voljo javnosti. Je prvi zemljevid, ki sistematično kaže lokacije vseh nesreč s poškodbo ali smrtjo v Sloveniji, za katere obstajajo podatki o lokaciji. Zdaj lahko sami pogledate, kako nevarni so odseki cest, po katerih se vozite vi.

Zemljevid: prometne nesreče z vsaj lažjo telesno poškodbo, 2008–2014

Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več dostopen

Ob objavi zemljevida naj opozorimo, da lokacije nesreč v naseljih pogosto niso do metra natančne. Policija namreč lokacijo nesreče veže na hišno številko v bližini dogodka in ne na točko na cesti. Na primer, v BTC-ju v Ljubljani se je po podatkih policije zgodilo 159 nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo. Vendar ta številka velja za celotno območje BTC-ja in ne le za točko, označeno na zemljevidu. Vseeno pa je zemljevid dovolj natančen, da preverite, kako nevarne so ceste, po katerih se pogosto vozite vi, in ste v prihodnje na nevarnih odsekih bolj pazljivi.

V naslednjih dneh bomo, kot rečeno, pričeli s sistematično objavo analiz točk, na katerih se je med letoma 2008 in 2014 zgodilo veliko število nesreč. Za vsako točko bomo navedli razloge za veliko število nesreč in kaj lahko vozniki storijo, da se izognejo tveganju. Preverili bomo tudi, ali so odgovorni za ureditev ceste, prometne signalizacije in ostalih pogojev za vožnjo izvedli ustrezne preventivne ukrepe za zmanjšanje nesreč na teh točkah oziroma katere ukrepe bi še morali izvesti za izboljšanje varnosti.

Število nesreč in žrtev upada

Tako število prometnih nesreč kot tudi poškodbe oziroma smrti zaradi nesreč v Sloveniji upadajo. Kot je razvidno iz podatkov policije je upad nesreč razviden predvsem od leta 2009 dalje.

Razloga za upad poškodb oziroma smrti sta predvsem dva, so nam pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

Prvi je preusmerjanje prometa na avtoceste. Avtoceste so za voznike bolj varne od ostalih cest, kar botruje tudi zmanjšanju nesreč in posledic nesreč. Dograditev avtocestnega križa je tako bistveno pripomogla k varnosti prometa.

Dodatno je k varnosti pripomogla uvedba vinjet leta 2008. Vinjete so pocenile vožnjo po avtocestah in še povečale število voznikov, ki potujejo po avtocesti namesto po ostalih cestah. Kot kažejo zgornji grafikoni, je uvedba vinjet od leta 2009 dalje takoj povzročila upad predvsem prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Drugi razlog pa so boljši avtomobili. Ker je razvoj avtomobilov napredoval, Slovenci pa imamo vse višjo kupno moč in si lahko zato privoščimo dražje, bolj varne avtomobile, je prometnih nesreč manj, njihove posledice pa niso tako hude. Sistem zaviranja ABS, zračne blazine in podobno namreč občutno pripomorejo k varnosti voznika in potnikov.