Napoved projekta in zemljevid: prometne nesreče v Sloveniji med letoma 2008 in 2014

Katera so najnevarnejša prometna območja v državi? Z analizo vseh prometnih nesreč med leti 2008 in 2014 bomo odkrivali najbolj nevarne točke na naših cestah.

Foto: IceBone
Foto: IceBone

V Sloveniji se je po podatkih policije samo lani zgodilo 18.232 prometnih nesreč. Sedemindevetdeset se jih je končalo s smrtjo vsaj enega udeleženca, skupno pa je v teh prometnih nesrečah umrlo 108 ljudi. To je sicer 14 odstotkov manj kot lani. Povečalo pa se je število huje poškodovanih v nesrečah: s 711 oseb leta 2013 na 826 oseb v lanskem letu. Še 7377 oseb je lani utrpelo lažje poškodbe.

Vse ceste pa niso enako nevarne. Na podcrto.si smo želeli ugotoviti, ali v državi obstajajo tako imenovane črne točke: ceste in križišča, na katerih se zgodi nenormalno veliko prometnih nesreč.

S tem namenom smo od policije pridobili podatke o vseh prometnih nesrečah, ki so se zgodile med letoma 2008 in 2014. Podatki med drugim vsebujejo informacijo o kraju vsake nesreče in o poškodbah udeležencev v nesreči.

V analizi podatkov smo upoštevali le prometne nesreče, v katerih je bil vsaj eden izmed udeležencev vsaj lažje poškodovan. Odkrili smo 26 točk v osmih slovenskih mestih, na katerih se je med leti 2008 in 2014 zgodilo vsaj 20 prometnih nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo. Takšnih nesreč je bilo v omenjenem obdobju 52.367. Podatki o lokaciji nesreče sicer manjkajo za okoli 10 odstotkov teh nesreč.

Vse ostale nesreče s poškodbo in smrtjo, za katere imamo podatke, smo postavili na spodnji zemljevid, ki ga zdaj dajemo na voljo javnosti. Je prvi zemljevid, ki sistematično kaže lokacije vseh nesreč s poškodbo ali smrtjo v Sloveniji, za katere obstajajo podatki o lokaciji. Zdaj lahko sami pogledate, kako nevarni so odseki cest, po katerih se vozite vi.

Zemljevid: prometne nesreče z vsaj lažjo telesno poškodbo, 2008–2014

Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več dostopen

Ob objavi zemljevida naj opozorimo, da lokacije nesreč v naseljih pogosto niso do metra natančne. Policija namreč lokacijo nesreče veže na hišno številko v bližini dogodka in ne na točko na cesti. Na primer, v BTC-ju v Ljubljani se je po podatkih policije zgodilo 159 nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo. Vendar ta številka velja za celotno območje BTC-ja in ne le za točko, označeno na zemljevidu. Vseeno pa je zemljevid dovolj natančen, da preverite, kako nevarne so ceste, po katerih se pogosto vozite vi, in ste v prihodnje na nevarnih odsekih bolj pazljivi.

btc

V naslednjih dneh bomo, kot rečeno, pričeli s sistematično objavo analiz točk, na katerih se je med letoma 2008 in 2014 zgodilo veliko število nesreč. Za vsako točko bomo navedli razloge za veliko število nesreč in kaj lahko vozniki storijo, da se izognejo tveganju. Preverili bomo tudi, ali so odgovorni za ureditev ceste, prometne signalizacije in ostalih pogojev za vožnjo izvedli ustrezne preventivne ukrepe za zmanjšanje nesreč na teh točkah oziroma katere ukrepe bi še morali izvesti za izboljšanje varnosti.

Število nesreč in žrtev upada

Tako število prometnih nesreč kot tudi poškodbe oziroma smrti zaradi nesreč v Sloveniji upadajo. Kot je razvidno iz podatkov policije je upad nesreč razviden predvsem od leta 2009 dalje.

Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija
Rdeča črta označuje trend. Vir: policija

Razloga za upad poškodb oziroma smrti sta predvsem dva, so nam pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

Prvi je preusmerjanje prometa na avtoceste. Avtoceste so za voznike bolj varne od ostalih cest, kar botruje tudi zmanjšanju nesreč in posledic nesreč. Dograditev avtocestnega križa je tako bistveno pripomogla k varnosti prometa.

Dodatno je k varnosti pripomogla uvedba vinjet leta 2008. Vinjete so pocenile vožnjo po avtocestah in še povečale število voznikov, ki potujejo po avtocesti namesto po ostalih cestah. Kot kažejo zgornji grafikoni, je uvedba vinjet od leta 2009 dalje takoj povzročila upad predvsem prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Drugi razlog pa so boljši avtomobili. Ker je razvoj avtomobilov napredoval, Slovenci pa imamo vse višjo kupno moč in si lahko zato privoščimo dražje, bolj varne avtomobile, je prometnih nesreč manj, njihove posledice pa niso tako hude. Sistem zaviranja ABS, zračne blazine in podobno namreč občutno pripomorejo k varnosti voznika in potnikov.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 18 komentarjev



Več iz teme: Prometne nesreče

Ugotavljamo, kateri odseki slovenskih cest so najnevarnejši.

17 prispevkov

Zakaj državne ceste propadajo in kako bodo odgovorni izboljšali njihovo varnost

Na 34 nevarnih točkah na državnih cestah se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo 296 prometnih nesreč, izmed katerih …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

Najbolj nevarne ceste na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju

Nevarni odseki na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju so: Majšperk – Apaški Križ; Rogoznica – Senarska; Spuhlja – Ormož; križišče …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

18 komentarjev

@mitjamavsar 7. 9. 2015, 09.44

V perspektivi število mrtvih na slovenskih cestah niti ni bogve-koliko veliko in kot kažejo grafi, ugaša.

Samomorov, na primer, je petkrat več.

In tudi del nesreč na cestah je pogosto samomor ali poskus samomora. Človek, ki pijan sede za volan je ponavadi latentno depresiven in mu je precej vseeno zase in za druge. Se da ugotovit, kako velik je ta del?

In kaj se dogaja s folkom, ki vozi v nasprotno smer. Imamo neko čudaško subkulturo, ali gre za posameznike?

Zanima me tudi, kje smo, glede na število mrtvih / število voznikov v primerjavi z EU in svetom.

Anže Voh Boštic 7. 9. 2015, 12.20

Hej,

da se ugotoviti v koliko nesrečah je bil razlog alkohol. Podatki za ugotavljanje tega so že na spletnih straneh policije: http://www.policija.si/index.php/statistika/prometna-varnost (enostavno izvoziš bazo v excel, narediš pivot table po vzrokih in voila :)

Podatke o nesrečah po EU državah imaš tule: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Road_safety_statistics_at_regional_level. V eurostatu lahko najdeš tudi podatke o št. prebivalcev da ponderiraš :)

rascus 14. 9. 2015, 01.20

pozdravljen, imam težave z uvozom teh podatkov (slo.policija) v excel, mi lahko podrobneje napišeš kako si se lotil tega. Rabim naresti krajšo analizo za diplomo :)

Anže Voh Boštic 14. 9. 2015, 10.01

Zdravo,

napiši katere podatke o policiji točno rabiš na mail anze@podcrto.si pa bova videla kaj se da storiti.

Anže Voh Boštic 7. 9. 2015, 12.30

Iz podatkov policije: v letu 2014 je bilo pijanih UDELEŽENCEV v prometnih nesrečah 1278, vseh udeležencev v pn pa je bilo pa 39.289.

saško 7. 9. 2015, 19.22

Torej so problem trezni, ne pijani... :P

Gregor Cuzak 7. 9. 2015, 14.48

Kaj je pa z avtocestami? Imam občutek, da je nesreč na avtocestah bistveno več. Danes praktično vsak dan slišim za zastoje, ki se zgodijo na različnih avtocestnih odsekih, pred leti temu ni bilo tako, oziroma se tega ne spomnim.

Anže Voh Boštic 7. 9. 2015, 14.51

Saj so tudi nesreče na avtocestah na zemljevidu.

Anže Voh Boštic 7. 9. 2015, 22.28

Aja, Gregor, nisem dobro prebral tvojega vprašanja, se oproščam. Tule so podatki o nesrečah na avtocestah med leti 2008 - 2014 in sicer za vse nesreče, v katerih je bila vsaj ena oseba vsaj lažje poškodovana:

2008: 412
2009: 490
2010: 481
2011: 438
2012: 441
2013: 433
2014: 371

Kot vidiš je bilo lani daleč najmanj nesreč z vsaj lažjo telesno poškodbo na avtocestah :)

Domen 7. 9. 2015, 17.23

Super!

Samo ideja - pogrešam sintezo teh podatkov skupaj s podatki o gostoti prometa. Na ta način bi se lahko ceste primerjalo po varnosti.

Vir pa bi bil lahko nekaj takega:
http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Prometni_podatki/Prometne_obremenitve_2013_NOO.pdf
seveda v kakšni bolj primerni obliki...

Anže Voh Boštic 7. 9. 2015, 22.33

V tem ne vidim čisto poante. Namreč, če je na cesti več prometa je tako ali tako bolj nevarna za voznika - ker je na njej več prometa. Z vidika voznika je verjetno najpomembneje da ve na katerih cestah je več nesreč, torej katere so zanj bolj nevarne. Koliko avtomobilov še vozi po tej cesti ni relevantno ... Ali pa se motim?

Danilo Majhenic 8. 9. 2015, 12.28

Odlicna ideja Domen.
Anže s tem podatkom ki je potem relativen, torej gostota/nesrece, lahko primerjas varnost bilokatere ceste z bilokatero drugo.

Jaz bi sicer ful bil za to da se preveri korelacije med tem ce je cesta ozja, oziroma na izgled bolj nevarna in s tem da je posledicno manj nesrec. Ker to bi potem pomenilo da znaka za omejitev vec ne potrebujes, ampak lahko experimentalno ugotovis pri kaki širini ceste kako hitro vozimo in potem s sirino ceste na psiholoski ravni omejimo hitrost voZnje :) grem iskat podcast na to temo.

TineStrela 8. 9. 2015, 12.20

"Je prvi zemljevid, ki sistematično kaže lokacije vseh nesreč s poškodbo ali smrtjo v Sloveniji, za katere obstajajo podatki o lokaciji. "
To tehnično ni čisto res, ker je so enega naredili na FS UL, gosti ga pa AVP (za obdobje 1994-2012; treba je izbrat sloj nesreče): http://nesrece.avp-rs.si/
Res pa sta si drugačna: vaš ima označena mesta z več nesrečami, njihov pa možnost izbiranja po kriterijih.

Anže Voh Boštic 8. 9. 2015, 13.09

Ja, ta zemljevid sem videl, ampak ni čisto ažuren. Pa tudi ne vem kaj naredi ta zemljevid če je na eno točko v naselju pisano več nesreč. Mislim da pokaže samo eno nesrečo, zato ni točen. Ali pa se motim?

Danilo Majhenic 8. 9. 2015, 12.30

http://val202.rtvslo.si/2011/06/%C2%BBzastrasevalni-ucinek-v-prometu-hitro-izgine%C2%AB/

Aleš 3. 2. 2016, 13.52

Pozdravljeni!

Najprej hvala za vaše delo, pri tem vas podpiram moralno in gmotno.

Zanima me ali imate morda podatke o tem, pri koliko prometnih nesrečah na avtocestah je bila vzrok prekratka varnostna razdalja (po letih)? In ali obstajajo podatki o številu kaznovanih voznikov na avtocestah zaradi prekratke varnostne razdalje?
Prav tako me zanima ali obstajajo podatki o številu in velikostih kršitev omejitev hitrosti na avtocestah (po letih) zabeleženih tako pri stacionarnih kot mobilnih radarjih?

Ti podatki bi lahko dali odgovor o deležu odgovornosti policije pri zadnji prometni nesreči na Primorki, pretresljivih razsežnosti.

Za odgovor in vaš trud se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Anže Voh Boštic 3. 2. 2016, 14.17

Teh podatkov nimamo, vam jih pa mora posredovati policija, če zanje zaprosite.

Aleš 11. 2. 2016, 10.23

Nisem vedel, da je to tako, hvala za informacijo. Pisal sem na policijo in so mi že odgovorili. Od njih sem prejel tabelo z zahtevanimi podatki iz katere je razvidno, da se največ nesreč zgodi zaradi prevelike hitrosti ( 500-600 na leto). Vendar je prevelika hitrost tudi najbolj sankcionirana (13000-15000 kršitev na leto), kar pomeni cca. 25 kršitev na eno (1) prometno nesrečo). Nekje 38 kršitev na dan.
Drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč je nepravilna varnostna razdalja (cca 300 na leto) vendar naši vrli policaji odkrijejo le cca. 960 kršitev letno, kar pomeni cca 3,2 kršitve na eno (1) prometno nesrečo. Torej, naša vrla policija odkrije nekje 2,5 kršitve na dan kršitve na dan. Kar je smešno. Ne, bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. Mislim, da lahko vsak uporabnik avtocest našteje vsaj 10 kršitev varnostne razdalje v 5-ih minutah vožnje po avtocestah.

Torej je sklep jasen. Odkar stojijo radarji se je hitrost na avtocestah bistveno zmanjšala, tudi število "divjakov" je bistveno manjše. Glede varnostnih razdalj pa se ni storilo praktično -nič. In odgovornost za to je izključno v rokah policije. Tudi za nedavno nesrečno nosi policija največji delež odgovornosti. Treba je povedati, da je za tragedijo v veliki meri odgovorno nedelo policije. Policija se ne more odvezati odgovornosti za smrtne žrtve, za nove invalide. Vprašanje, ki v Sloveniji nikoli nima odgovora je - kdo bo za to odgovarjal?

Še enkrat hvala za vaš portal, če želite vam lahko tabelo posredujem.

Aleš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno