Ministrica odloča o ukrepih zoper policijo zaradi primera Ornig

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se bo na podlagi poročila odločila o ukrepih v zvezi z vdori policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov.

Foto: Christopher/Flickr
Informator policije Ornig naj bi med leti 2012 in 2015 vdrl Facebook profile in ostalo elektronsko komunikacijo več kot 300 oseb. Foto: Christopher/Flickr

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge je od policije v zvezi s primerom Ornig dobil pojasnila in ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar podal poročilo z ugotovitvami o primeru. Na podlagi teh ugotovitev se bo ministrica »v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi odločila o nadaljnjih ukrepih,« so nam na naša vprašanja o preiskavi vdiranja informatorja policije Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov sporočili z notranjega ministrstva. Po zakonu o organiziranosti in delu v policiji lahko notranji minister vladi predlaga tudi razrešitev generalnega direktorja policije.

Poročilo je direktorat za policijo pripravil na podlagi poročanja podcrto.si in posredovanih podatkov direktoratu o vdorih Orniga v zasebno komunikacijo državljanov. Ornig je samostojno, po naročilih kriminalistov, v nekaterih primerih pa tudi v sodelovanju z njimi, po lastnih ocenah med decembrom 2012 in majem 2015 vdrl v Facebook profile, predale elektronske pošte in drugo zasebno elektronsko komunikacijo več kot 300 oseb, ki so se njemu ali policiji zdeli sumljivi. Dva kriminalista sta mu pri nekaterih vdorih pomagala tako, da sta mu posredovala osebne podatke teh oseb, je razvidno iz elektronske korespondece med Ornigim in kriminalistoma, ki nam jo je posredoval Ornig.

Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je vpogledala v korespondenco, se pri sodelovanju Orniga s policijo kažejo znaki več kaznivih dejanj; zlorabe osebnih podatkov, kršitve tajnosti občil, napada na informacijski sistem in zloraba oziroma prekoračitve pooblastil policije. Policija namreč za vdore ni pridobila sodnih odredb. Enega kriminalista je policija na podlagi informacij podcrto.si junija letos ovadila specializiranemu državnemu tožilstvu.

Toda policija je bila o početju Orniga in dveh kriminalistov, s katerima je sodeloval, obveščena že prej. Generalnega direktorja policije Fanka je namreč s primerom Ornig že februarja letos seznanil minister za pravosodje Goran Klemenčič. Klemenčič je to storil po tem, ko smo ga pri podcrto.si prek tretje osebe prosili za neuradno mnenje glede Ornigovih dejanj.

Kot je pokazala preiskava podcrto.si, je bil odziv policije februarja mlačen. Generalni direktor Fank je sicer odredil strokovni nadzor nad delom kriminalistov, a je ta pokazal le manjše pomanjkljivosti. Policija je tako enega izmed kriminalistov ovadila šele po tem, ko smo ji junija letos predali vzorec elektronske korespondence med Ornigom in tem kriminalistom. Čeprav je bila policija že februarja seznanjena z obstojem te korespondence, ki dokumentira Ornigovo vdiranje in pomoč kriminalistov pri tem početju, teh dokazov ni poskušala pridobiti. Pa čeprav je obremenjujoča korespondenca bila tudi na strežnikih policije.

Policija je spomladi na podlagi februarskega obvestila Klemenčiča za notranje ministrstvo pripravila prvo poročilo o zadevi. Na podlagi tega poročila so nato po pojasnilih ministrstva v policiji uvedli določene izboljšave pri sodelovanju s policijskimi viri. Ukrepov nam na ministrstvu in policiji niso želeli podrobneje pojasniti, saj je poročilo označeno s stopnjo tajnosti. Na podlagi junijskega poročanja podcrto.si pa je direktorat za policijo na notranjem ministrstvu od policije zahteval dodatna pojasnila o Ornigovem vdiranju v zasebno komunikacijo posameznikov in na podlagi odgovorov policije pripravil novo poročilo. Ta pa bo zdaj, kot rečeno, po pojasnilih ministrstva podlaga za nadaljnje ukrepanje ministrice.

Od ministrstva smo pri podcrto.si z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja že zahtevali kopijo najnovejšega poročila.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

63 prispevkov

Črni fond: Zavod Pod črto zmagal v sodnem sporu s Sovo

Januarja je višje sodišče Zavodu Pod črto pravnomočno dovolilo ponovno objavo člankov o sporni porabi sredstev iz črnega fonda Sove …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Sporočilo uredništva,

Primer Marina: pravnomočna izločitev dela dokazov, MNZ uvedel nadzor v policiji

Delovanje policistov pod krinko pri preiskovanju romunskih trgovcev z ljudmi je bilo nezakonito, je pravnomočno odločilo sodišče. Notranje ministrstvo je …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno