Pri Pod črto tudi v septembru in oktobru nismo počivali. September je bil, kar zadeva učinke našega dela, zelo dober mesec. V oktobru pa smo objavili nekoliko manj člankov. Razlog za to so intenzivne priprave na novo kampanjo za zbiranje donacij bralcev in nekatere ostale birokratske zadolžitve, ki jih moramo urediti pred vstopom v leto 2016.

Pojdimo najprej k finančnim zadevam. Poročilo o financah Zavoda Pod črto je dostopno v spodnji tabeli:

Bralci ste nas v septembru in oktobru podprli s skupno skoraj 1000 evri donacij, za kar smo vam zelo hvaležni. Pridobili smo tudi novo podjetje, ki nam je obljubilo donacijo 1200 evrov do konca leta 2015. To je podjetje Unistar LC, d. o. o.

Dolžni smo dati še pojasnilo glede relativno visokih adiministrativnih stroškov v obeh mesecih. Stroški v septembru (1142 evrov) so visoki zaradi enkratnega plačila za najem pisarne za štiri mesece v višini 878 evrov. Stroški v oktobru (682 evrov) pa zaradi plačila oblikovalskih storitev, ki so bile za potrebe našega delovanja narejene v letu 2015.

Kar zadeva naše vsebinsko delo, nas je september razveselil s precejšnjim odzivom odgovornih na naše poročanje. Zato smo lahko pisali kar o štirih učinkih našega dela.

–          Že januarja 2015 smo inšpekcijo za varno hrano zaprosili za rezultate nadzora nad kuhinjami v vrtcih, šolah in ostalih javnih ustanovah. Po osmih mesecih vztrajanja nam je podatke o pregledih za leto 2014 septembra le uspelo pridobiti. Zdaj lahko sami preverite, kako varno hrano pripravlja javne ustanove, ki jih obiskujete vi ali vaši bližnji.

–           Ministrstvo za delo dvema podjetjema večmilijonske IT posle oddaja mimo javnih razpisov, čeprav ga je računsko sodišče že leta 2013 opozorilo, da s tem krši zakonodajo. Na podlagi poročanja podcrto.si je te posle začela preiskovati protikorupcijska komisija.

–          Glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič je spomladi na svojem blogu in na podcrto.si opozoril, da bo definicija gotovine v predlogu zakona o davčnih blagajnah praktično onemogočila poslovanje zagonskih podjetij v Sloveniji. Definicija bi lahko namreč obsegala tudi poslovanje prek PayPala in drugih tujih plačilnih sistemov, pri katerih uporaba davčne blagajne ni možna. To pa bi zagonskim podjetjem praktično onemogočilo poslovanje. Po Špetičevih opozorilih sta finančno ministrstvo in finančna uprava sprejela stališče, da plačila prek PayPala in ostalih tujih plačilnih sistemov niso plačila z gotovino, zato davčna blagajna zanje ni potrebna.

–          Za balonarsko nesrečo avgusta 2011 na Ljubljanskem barju, v kateri je umrlo šest ljudi, je bila kriva tudi neaktivnost inšpektorjev agencije za civilno letalstvo. Inšpektorji so bili že pol leta pred nesrečo seznanjeni, da je povzročitelj nesreče vrsto let letel brez izpita in obenem kršil pravila letenja, smo že leta 2013 razkrili na podcrto.si. A takrat niso odločno ukrepali. Obenem še leto in pol po nesreči niso izvajali nikakršnega nadzora nad balonarji. To se je zdaj spremenilo: inšpektorji redno nadzorujejo pilote in lastnike balonov, slednji pa morajo izpolnjevati stroga varnostna merila, če želijo opravljati komercialne lete.

Septembra smo pričeli tudi z dvema obširnejšima projektoma. Prvi je sistematično razkrivanje nepravilne porabe evropskih sredstev. Nepravilnosti segajo od nekaj sto tisoč pa vse do nad milijon evrov nepravilno porabljenih sredstev, ki jih morajo zdaj dobitniki teh sredstev vračati. Te nepravilnosti so navadno skrite v arhivih javnih organov, mi pa smo se odločili, da pridobimo informacije o njih in jih predstavimo bralcem.

Drugi projekt pa so prometne nesreče. S pomočjo analize policijskih podatkov o krajih prometnih nesreč bralcem sistematično kažemo, katere ceste in križišča v Sloveniji so najbolj nevarna za voznike, kolesarje in pešce – torej, kje morajo biti še posebej pazljivi. Do danes smo predstavili nevarne točke v Ljubljani, kmalu pa sledi Maribor.

Razkrili smo še novo ovadbo policije zoper študenta, ki je odkril ranljivosti v policijskem komunikacijskem sistemu Tetra. Lenart J. Kučić pa je ugotovil, da se slovenski mediji in novinarji na varovanje svoje digitalne komunikacije požvižgajo.

Glavni cilj našega delovanja je učinek – bodisi tako, da opozorimo na nepravilnosti in pritiskamo na odgovorne, da sankcionirajo kršitelje in popravijo nastalo škodo, bodisi tako, da bralcem razkrivamo informacije, pomembne za njihovo razumevanje družbe in okolja, v katerem živijo. To bomo počeli tudi v prihodnje. Z namenom pridobiti dovolj sredstev pa bomo sredi tega meseca ponovno pričeli s kampanjo za pridobitev nadaljnje podpore bralcev. Ob tem se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste naše delo že podprli!

V novembru, predvsem v drugi polovici meseca, lahko med drugim pričakujete nova razkritja v zvezi s primerom Tetra, odprli pa bomo še eno obširno in nadvse perečo temo: revščina v Sloveniji.