Leto 2019 je bilo precej pestro. Pri Pod črto smo praznovali peto obletnico našega delovanja. Ponosni smo, da ste nas bralci in podjetja v prvih petih letih podprli s skupno 200.000 evri donacij. Brez vaše podpore naše preiskovalno delo ne bi bilo mogoče.

Z vašo pomočjo in podporo si prizadevamo za čim več sprememb na bolje na področjih, ki jih preiskujemo. V letu 2019 se jih je zgodilo kar nekaj. A žal ne na vseh področjih, kjer bi bile potrebne.

Spodaj vam predstavljamo sedem najpomembnejših sprememb na bolje na področjih, ki jih pokrivamo, in tri, ki bi se morale po našem mnenju čim prej zgoditi.

Še pred tem pa naj vas spomnimo na pohvalo, ki smo jo dobili v začetku leta 2019. Statistično društvo Slovenije nam je podelilo nagrado za odličnost statističnega poročanja. Kot so zapisali v obrazložitvi, smo nagrado dobili »zaradi kakovostnega in poglobljenega novinarskega dela, ki dokazuje, da se s številkami lahko identificira marsikateri družbeni problem, hkrati pa pokaže smernice za njegovo rešitev«.

Spremembe na bolje dosegamo z vašo pomočjo. Podprite nas v 2020!

Sedem sprememb na bolje na področjih, ki jih pokrivamo:

1. Policijski ukrepi zaradi napak pri hranjenju profilov DNK

Leta 2018 smo pisali o primeru, ko je sodišče oprostilo osumljenca posilstva, ki ga je policija izsledila na podlagi svoje baze DNK profilov posameznikov. Sodišče je ugotovilo, da je policija profil osumljenca hranila brez potrebne dokumentacije o upravičenosti hrambe profila DNK in zato DNK dokaze označila za nezakonite. Zaradi tega je te dokaze sodišče izločilo iz postopka, posledično pa tožilstvo ni več imelo dovolj dokazov za obsodbo osumljenega posilstva.

Policija je na podlagi našega poročanja opravila nadzor nad bazo profilov DNK v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju. Ugotovila je, da hrani v svojih bazah kar 6000 profilov DNK brez ustrezne dokumentacije. Policija je te nezakonito hranjene profile nato izbrisala iz svojih baz in zamenjala direktorja Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Uvedla je tudi dodaten nadzor nad zbiranjem profilov DNK v svojih bazah.

2. Parlamentarna preiskava slabe banke

Pri Pod črto že od leta 2016 poročamo o nepravilnostih pri delovanju slabe banke.  Med drugim smo preiskovali prodajo premoženja posameznikom, osumljenim gospodarskih kaznivih dejanj  in prodaje terjatev pod ceno.

Leta 2019 je nato na pobudo stranke Nova Slovenija pričela delovati parlamentarna komisija, ki bo pod drobnogled vzela posle Družbe za upravljanje terjatev bank. Upamo lahko, da bo ta komisija pridobila odgovore o spornih poslih slabe banke, ki jih na tej inštituciji pod krinko varovanja poslovnih skrivnosti vztrajno skrivajo.

3. Zaseg nepremičnin Igorju Furlanu

V okviru projekta Pogrebniki podjetij smo preiskovali tudi domnevno skrivanje premoženja Igorja Furlana, očeta bolj razvpitega Roka Furlana. Igorju Furlanu je finančna uprava že leta 2011 ugotovila premoženje neznanega izvora in ga obdavčila z 800.000 evri davka. Tik pred izdajo odločbe o plačilu davka je Furlan skoraj 700.000 evro vredne nepremičnine prenesel na tuje podjetje z neznanimi lastniki, nato pa čez nekaj let razglasil osebni stečaj, da bi se na ta način rešil davčnega dolga. Letos je sodišče pravnomočno odločilo, da je bil prenos nepremičnin fiktiven in da jih finančna uprava lahko zarubi.

4. Napovedani ukrepi za blažitev posledic pomanjkanja družinskih zdravnikov

Pri Pod črto smo že leta 2015 opozorili na hudo pomanjkanje družinskih zdravnikov. Posledica tega je slabša zdravstvena oskrba prebivalcev Slovenije, več nepotrebnih zapletov pri zdravljenju in več napak pri zdravljenju. A zdravstveno ministrstvo takrat ni ukrepalo. Razmere pa so vrhunec doživele spomladi 2019, ko je več deset zdravnikov zaradi preutrujenosti zagrozilo z zaprtjem ambulant. Če bi svoje grožnje uresničili, bi brez osebnega zdravnika ostalo več 10.000 Slovencev. Nato pa je zdravstveno ministrstvo le pripravilo ukrepe za postopno izboljšanje razmer: predvsem napovedan uvoz dodatnih družinskih zdravnikov in pa nameravano povečanje vpisnih mest za študij medicine. Zdravniki so preklicali svoje odpovedi, minister za zdravje pa je napovedal postopno izboljšanje razmer na področju družinske medicine.

5. Boljši nadzor nad evropskimi sredstvi

Ena izmed prvih zgodb, objavljenih na Pod črto, je leta 2013 razkrila zamrznitev črpanja evropskih sredstev zaradi hudih nepravilnosti pri njihovi porabi. Nadzorniki so namreč ugotovili veliko število goljufij pri porabi teh sredstev. V zadnjih letih se je nadzor nad porabo sredstev močno izboljšal. V zadnji reviziji so nadzorniki odkrili le eno večjo nepravilnost.

6. Stanovanjska problematika: več neprofitnih stanovanj, boljši nadzor

Leta 2016 smo poročali o velikem pomanjkanju neprofitnih stanovanj v Sloveniji. Nanje je takrat čakalo 6600 prosilcev, ki si niso mogli privoščiti najema stanovanje po tržni ceni. Obenem pa stanovanjski skladi niso preverjali, ali določeni obstoječi koristniki še izpolnjujejo pogoje za najem stanovanja po neprofitni najemnini glede na višini njihovih dohodkov. Sprememba zakonodaje je nato skladom leta 2017 omogočila preverjanje dohodkov najemnikov teh stanovanj. Le v Ljubljani so nato do lanskega poletja odkrili več kot 300 najemnikov, ki zaradi višine svojih dohodkov ali premoženja niso več bili upravičeni do neprofitnega stanovanja. Ljubljanska občina je lani ljubljanskemu stanovanjskemu skladu namenila dodatnih 4,2 milijona evrov za gradnjo okoli 250 novih neprofitnih stanovanj. V letu 2020 naj bi za gradnjo namenili še dodatnih 15 milijonov evrov. Državni stanovanjski sklad pa naj bi v prihodnjih treh letih zagotovil še 1500 neprofitnih stanovanj.

7. Premiki pri postopkih proti Zoranu Jankoviću

Premika, pa čeprav po polžje, se tudi v postopkih proti Zoranu Jankoviću. Letos je sodišče vložilo dve obtožnici proti ljubljanskemu županu – zaradi domnevnih nepravilnosti pri sanaciji gramozne jame v Stožicah  in zaradi suma utaje davkov pri prodaji delnic Mercatorja. V še dveh primerih – nakupu centralne hladilne strojnice v Stožicah  in zadevi Parkirišča – pa sta obtožnici postali pravnomočni oziroma se čaka na pričetek sojenja.

Tudi v letu 2020 si bomo prizadevali za dosego čim več sprememb na bolje! Podprite nas pri našem delu.

Kaj bi se še moralo spremeniti na bolje:

1. Neučinkoviti kazenski postopki proti bogatim in vplivnim

Pri Pod črto že vrsto let opozarjamo na neučinkovite in počasne postopke v primerih korupcije in gospodarskega kriminala. Posledica so postopki, ki se vlečejo že več kot deset let, zastaranje kazenskega pregona in razveljavitev obsodb na višjih sodnih inštancah. To pa pomeni, da tisti, ki povzročajo največjo škodo družbi, na koncu zanjo ne odgovarjajo. Odgovorni – policija, tožilstvo in tudi sodišča in pravosodno ministrstvo – prelagajo odgovornost za neučinkovitost sistema eden na drugega in se upirajo nujnim reformam kazenskega postopka.

2. Poklicne bolezni

V Sloveniji bi morali biti glede na zakonodajo vsi, ki so zboleli zaradi opravljanja poklica, upravičeni do ustrezne pokojnine, pogosto pa tudi odškodnine delodajalca, ki jim ni omogočil ustrezno varnih razmer za delo. Posameznikov, ki se soočajo s poklicnimi boleznimi, kot so izguba sluha zaradi hrupa v industriji, mišično-skeletna obolenja, poklicna astma ali celo rakava obolenja, je v Sloveniji po ocenah strokovnjakov več deset tisoč. Toda zaradi neurejenosti sistema odkrivanja in potrjevanja poklicnih bolezni zaradi neurejenosti sistema odkrivanja in potrjevanja poklicnih bolezni praktično noben oboleli ni deležen ne pravične pokojnine ne odškodnine. Zdravstveni minister je za leto 2020 obljubil ureditev področja poklicnih bolezni. A zaradi padca vlade je ukrepanje na tem področju zdaj spet pod vprašajem.

3. Kakovost in neenakost v zdravstvu

Ministrstvo je konec leta 2016 ocenilo, da bi lahko zaradi zdravniških napak, ki bi jih bilo moč preprečiti, na leto umrlo tudi do tisoč prebivalcev Slovenije. Nadzor nad kakovostjo dela naših zdravnikov in zdravstvenih ustanov je zapostavljeno področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nihče. Nadzor nad kakovostjo dela zdravnikov je tako prepuščen posameznim predstojnikom oddelkov v zdravstvenih ustanovah. Če ti na takšen nadzor ne dajo veliko, potem uspešnosti dela zdravnikov na takem oddelku ne nadzoruje nihče.

Podobno je z neenakostjo v zdravstvu. Prebivalci vzhodne polovice Slovenije so bolj bolni in živijo manj časa kot prebivalci zahodne Slovenije. Razlike so tudi po posameznih občinah.  Zato bi morali odgovorni pripraviti posebne ukrepe, ki bi zmanjšali to neenakost v zdravstvu.

A minister za zdravje sistemskih ukrepov na področju kakovosti in neenakosti v zdravstvu vsaj na kratek rok ne načrtuje. Mi pa upamo, da se jih bo lotil čim prej. Na neaktivnost v začetku letošnjega leta opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je ministru Šabedru javno povedal, da bi morala država »z zdravstvenimi reformami zagotoviti dostopne, kakovostne in varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ob hkratnem zmanjševanju neenakosti in zagotavljanju dostopnega zdravstvenega varstva vsem skupinam prebivalstva, vendar pa se rešitve iz leta v leto prelagajo.«