Kakovost v zdravstvu: zapostavljena tema, od katere so odvisna življenja

Država na področju zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe ni storila nič omembe vrednega. Nekatere zdravstvene inštitucije vseeno poskušajo izboljšati svoje delo.

Ilustracija: Metod Blejec

Lani jeseni je v javnosti odmeval dosežek dveh slovenskih kirurgov v ljubljanskem kliničnem centru. Pacientki, ki so ji morali zaradi raka amputirati nos, so novega vzgojili kar na njeni roki. Nos so nato pacientki prišili na obraz in ji s tem ponovno omogočili normalno življenje.

Zdravnika UKC Ljubljana naj bi bila prva na svetu, ki sta izvedla tako operacijo. Zato sta postala tudi osebnosti leta 2018 časnika Delo.

Uspeh zdravnikov v tem primeru je nedvomno hvalevreden. Bolnica je, ko je morala nositi še nosno protezo, trpela zaradi stalnih prehladov in glavobolov. Pozimi ji namreč nosna proteza ni primerno ogrela zraka, ki ga je dihala. Presaditev nosu od tujega darovalca ni prišla v poštev. Zdravila proti zavrnitvi tujega nosu bi namreč lahko pacientki povzročila ponoven vznik rakavih tvorb. Pacientka je po posegu povedala, da ima občutek, kot da se je ponovno rodila.

Ta izjemna zgodba pa ima tudi drugo plat medalje. In sicer vzrok za to, da so ji morali nos sploh amputirati. Vzrok je bila zdravniška napaka. Nek drug zdravnik v UKC Ljubljana je nedopustno pozno ugotovil, da ima bolnica raka v nosu. Zaradi tega je morala bolnišnica pacientki izplačati tudi 42.000 evrov odškodnine.

Omenjen primer ni osamljen. UKC Ljubljana ima že vrsto let precejšnje težave z zagotavljanjem kakovosti svojega dela. Od tega so pogosto odvisna tudi življenja. Kot smo poročali že leta 2016, je v naši največji bolnišnici po možganski kapi umrl precej večji delež pacientov kot v bolnišnicah v nemško govorečih državah, s katerimi se UKC Ljubljana primerja.

Kako kritično je stanje na drugih področjih zdravljenja v UKC Ljubljana, se za večino področij niti ne ve. UKC Ljubljana namreč nima vzpostavljenega celostnega programa spremljanja kakovosti dela v svojih klinikah.

UKC Ljubljana ni izjema. V državi namreč ne obstaja neodvisen sistem, ki bi zanesljivo ugotavljal, kako kakovostni so naši zdravniki in bolnišnice. Posledično je kakovost vaše obravnave, če oziroma ko se boste znašli v bolnišnici, v največji meri odvisna od predstojnika oddelka, ki vas bo zdravil. Nekateri predstojniki dajejo zagotavljanju kakovosti veliko težo. Drugih predstojnikov to ne zanima, opažajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kakovostjo v zdravstvu.

Posledica so diametralno nasprotne statistike uspešnosti zdravljenja po področjih. Na področju zdravljenja možganske kapi smo po podatkih OECD med najslabšimi državami članicami te organizacije. Obratno je pri preprečevanju smrti zaradi srčnega infarkta, kjer smo med najboljšimi državami.

Cena zapostavljanja kakovosti v zdravstvu se meri v človeških življenjih. Po ocenah ministrstva za zdravje zaradi zdravniških napak, ki bi jih lahko preprečili, v Sloveniji na leto umre celo 1000 bolnikov.

Ob tem lahko marsikoga upravičeno preseneti, kako preprosti so pogosto ukrepi, od katerih so odvisna človeška življenja. Poglejmo spet UKC Ljubljana. Kot rečeno, so se v bolnišnici soočali z zelo visoko smrtnostjo zaradi možganske kapi. Nato so leta 2017 naredili analizo stanja in ugotovili, da nenavadno veliko pacientov s srčno kapjo umre zaradi pljučnice. Kaj je bil vzrok za to? V bolnišnici so oralno hranili tudi tiste paciente, ki zaradi kapi niso mogli normalno požirati. Hrano so zato izbljuvali iz požiralnika v sapnik, kar je povzročilo pljučnico. In pljučnica je pri tako oslabljenih bolnikih lahko pogosto usodna.

Kakšna je bila rešitev? Po lastnih zagotovilih v UKC Ljubljana zdaj pri pacientih v 24 urah po prihodu v bolnišnico opravijo test požiranja. Če ugotovijo, da pacientu požiralni refleks ne deluje, ga hranijo prek infuzije. S tem ukrepom naj bi le v letu 2017 rešili več deset življenj pacientov, ki bi še leto poprej umrli.

Nekateri ukrepi so seveda bolj kompleksni. Za boljše zdravljenje srčnega zastoja v UKC Ljubljana na primer uporabljajo drago in zapleteno tehnologijo zunanjtelesnega krvnega obtoka. Pacienti, ki se jim je popolnoma ustavilo srce in jih ni bilo mogoče reanimirati, so bili še pred nekaj leti brez izjeme vsi obsojeni na smrt. Z uvajanjem zunanjtelesnega krvnega obtoka pa uspejo v kliničnem centru letno rešiti okoli 20 pacientov, ki bi brez njega umrli.

Kakovost v zdravstvu preiskujemo s pomočjo bralcev. Podprite naše delo v 2019!

A vsi ti uspehi so plod zagnanega dela posameznih zdravnikov v sistemu, ki (še) ne vzpodbuja stalnega in sistemskega izboljševanja kakovosti dela v zdravstvu. Nihče sistematično ne nadzira zdravnikov, da bi ugotovil, ali dobro opravljajo svoje delo, ali pa morda potrebujejo dodaten trening ali znanja, da bi se izognili nepotrebnim napakam. Nihče ne nadzira predstojnikov oddelkov, da bi ugotovil, koliko pozornosti namenjajo kakovosti dela zdravnikov na oddelkih, ki jih vodijo. Nihče ne nadzira bolnišnic, da bi ugotovil, ali te od predstojnikov oddelkov zahtevajo nadzor nad kakovostjo dela njihovih oddelkov in sistematičen trud za izboljšanje kakovosti dela.

Pri Pod črto smo leta 2016 objavili serijo člankov, v katerih smo gotovili, da sistema zagotavljanja kakovosti v zdravstvu v Sloveniji praktično nimamo. Ugotavljali smo tudi posledice tega, med drugim nepotrebne smrti pacientov.

Že takratna vlada Mira Cerarja je na tem področju obljubila izboljšave. Novo zakonodajo, ki bi bila podlaga za spremljanje in izboljševanje kakovosti v bolnišnicah, so obljubljali že leta 2017. Takšna zakonodaja do danes ni bila sprejeta.

Zdravstveno ministrstvo, ki ga zdaj vodi Samo Fakin, se po besedah predstavnikov ministrstva problema zaveda. Vsaj tako so zapisali v odgovoru na naša zadnja vprašanja o kakovosti zdravstva. Kljub začetim aktivnostim na področju kakovosti je to področje razdrobljeno in ne zagotavlja »uravnoteženega in enakomernega razvoja vseh dimenzij kakovosti,« menijo. Sporočili so nam še, da so uspeli pridobiti tehnično pomoč evropske komisije za »izdelavo celovitega pristopa h kakovosti, ki bo zagotovil določitev odgovornosti, zadolžitve in nosilce posameznih področij«. Trenutno na ministrstvu pripravljajo razpis za izbiro izvajalca, projekt pa naj bi potekal dve leti.

Ali bo ta projekt še ena birokratska vaja brez učinkov ali pa bo dejansko pripomogel k dvigu kakovosti našega zdravstva, bomo torej lahko (upamo) ocenili čez dve leti.

Do takrat pa le nasvet. Ko boste naslednjič v medijih prebrali poročilo o novih uspehih slovenskih zdravnikov, ki so prvi izvedli nek nov postopek operacije ali zdravljenja, se tega uspeha seveda veselite. Spomnite pa se tudi na citat iz našega intervjuja z dr. Markom Nočem, ki je najbolj zaslužen za zmanjšanje smrti zaradi srčnega infarkta v Sloveniji:

»Pri nas se žal velikokrat zadovoljimo s senzacionalizmom. Prvi na svetu smo izvedli takšen in takšen poseg, drugi na svetu smo odkrili to in to … Nato o tem poročajo vsi mediji. Vse lepo in prav, a ob tem se pozablja, da o resnični kvaliteti dela govorijo rezultati zdravljenja zaporednih bolnikov v obdobju enega ali več let.«

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #kakovost v zdravstvu

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

56 prispevkov

Dr. Marko Noč: Zakaj smo pri zdravljenju infarkta med najboljšimi v svetu

Zaradi skupine zdravnikov pod vodstvom dr. Marka Noča v Sloveniji srčni infarkt letno preživi na desetine ljudi več, kot bi …

Tema: Zdravstvo
Članek,

Kako so v UKC Ljubljana uspeli zmanjšati število umrlih po možganski kapi

Kakovost v zdravstvu: pri nekaterih zdravljenjih so v bolnišnici dosegli drastično izboljšanje, na drugih področjih še kar umre preveč pacientov.

Tema: Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno