Mediji o Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) že od njene idejne zasnove pišejo kritično. DUTB oziroma slaba banka, kot jo pogovorno imenujemo, je tako duhove burila že pred ustanovitvijo. Že leta 2011 so nekateri ekonomisti in gospodarstveniki opozarjali, da je slaba banka draga rešitev za državo in spodbuja moralni hazard.

Kritično poročanje se je nadaljevalo tudi po ustanovitvi DUTB marca 2013. Prvi vrh je doživelo konec novembra 2014, ko je POP TV razkril ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi z delovanjem slabe banke. Poročilo KPK je opozarjalo na previsoke plače uslužbencev in milijonske ter slabo pojasnjene stroške za zunanje svetovalce. Za slednje je DUTB do takrat porabila kar 12 milijonov.

Na podlagi poročila KPK in revizije računskega sodišča, ki je slabi banki v začetku leta 2015 prav tako namenilo negativno oceno za njeno delo, je vlada zamenjala tri neizvršne direktorje DUTB. Carla-Johana Lindgrena, Arneja Berggrena in Mitjo Mavka so aprila 2015 zamenjali Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik.

Drugi medijski šok je DUTB doživela ob objavi izplačil takratnemu glavnemu izvršnemu direktorju Torbjornu Mannsonu konec septembra lani. Časnik Dnevnik je takrat  na podlagi plačilnega prometa DUTB ugotovil, da je slaba banka sredi aprila tistega leta Manssonu nakazala 71.000 evrov kot poračun plač za nazaj. S tem izplačilom je Mansson presegel omejitev plače za glavnega izvršnega direktorja, ki jo je določila vlada. Že naslednji mesec – oktobra 2015 – sta zaradi tega z DUTB morala oditi Mansson in takratni predsednik upravnega odbora slabe banke Lars Nyberg. Slednji je namreč Manssonu odobril sporno izplačilo. Kot smo razkrili na podcrto.si, ostali neizvršni direktorji s tem izplačilom niso bili seznanjeni.

Direktorji DUTB pa so namesto svojih napak za negativno poročanje medijev krivili predvsem domnevno povezavo novinarke POP TV Katarine Matejčič in predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, razkrivajo posnetki sej upravnega odbora slabe banke, ki smo jih na podcrto.si pridobili od anonimnega vira. Ob tem so s prikrojevanjem novic na slabi banki poskušali izboljšati javno mnenje o njih. Na DUTB vsakršen poskus vplivanja na medije zanikajo.

Finance pozitivno, Nedeljski dnevnik negativno

Direktorji slabe banke so v letu 2015 redno spremljali poročanje medijev o svojem delu. Dobivali so mesečne analize poročanja o delovanju DUTB. Te analize so ocenjevale, ali je poročanje o slabi banki pozitivno ali negativno. Posebej so ocenile tudi poročanje posameznega medija o DUTB, gre sklepati iz pridobljenih posnetkov pogovorov.

V pogovoru direktorjev slabe banke, ki se je najverjetneje zgodil enkrat sredi lanskega leta, je eden izmed direktorjev ostalim predstavil trende novinarskega poročanja o DUTB. »Naš temeljni posel ni PR, vendar pa imamo tu analizo percepcije medijev do DUTB. Vidite lahko, da je povprečna ocena članka rahlo negativna. Med marcem in majem se sicer izboljšuje, videli pa bomo, kaj bo [analiza] pokazala za junij in poletje.«

Takratnemu izvršnemu direktorju Torbjornu Manssonu so se zdele analize zelo uporabne. »Lahko imaš občutek, da nekdo o slabi banki poroča zelo negativno, pa v resnici ni tako,« je poudaril. Kot primer poda časnik Finance, za katerega je imel Mansson občutek, da o DUTB piše večinoma negativno. Analize člankov pa so pokazale, da so Finance eden izmed največjih medijskih podpornikov dela slabe banke. »Zdaj pa moramo na podlagi teh podatkov reagirati,« še poudari Mansson.

Ob tem eden izmed direktorjev izrazi mnenje, da si nikoli ne bi mislil, da bo Nedeljski dnevnik o slabi banki poročal bolj kritično kot Mladina, na kar kaže analiza poročanja. To sproži smeh med ostalimi direktorji.

PREBERITE TUDI: Zakaj objavljamo vsebino nekaterih pogovorov članov upravnega odbora DUTB

Vsega je kriv Borut Jamnik

Po ugotovitvah vodilnih v slabi banki je o njenem delu takrat najbolj negativno poročala televizija POP TV. Po mnenju direktorjev je bil razlog za to nekakšna povezava med novinarko POP TV Katarino Matejčič in Borutom Jamnikom, direktorjem Modre zavarovalnice in predsednikom nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Kot gre sklepati iz posnetkov, so direktorji menili, da Jamnik od nekaterih zaposlenih v DUTB pridobiva informacije in jih nato posreduje novinarki Matejčič. Slednja pa naj bi nato na podlagi teh informacij pripravljala negativne prispevke o DUTB.

Mansson se tako na enem izmed posnetkov pogovora, ki je najverjetneje potekal avgusta lani, pritoži nad delovanjem Jamnika. »Za nami je poletna sezona, zato je zadnjih nekaj tednov vladalo precejšnje zatišje. Pred tednom dni smo objavili letno poročilo (za leto 2014, op. a.) in na začetku je bilo vse v redu. Nato pa, seveda, naši prijatelji na POP [TV] in Jamnik izdajajo vse, kar počnemo na DUTB. Tako na žalost stvari potekajo.«

Ob neki drugi priložnosti kritičnega pisanja medijev o dejavnostih slabe banke v Cimosu, najverjetneje prav tako avgusta lani, pa Mansson še pokomentira: »Tega ne zapišite [v zapisnik sestanka], ampak vemo na primer, da Katarina Matejčič s POP TV, ona je že kar nekaj časa skrivna ljubica Jamnika. Mislim, da sta zdaj že javno par. Vse, o čemer ona poroča [glede DUTB], je negativno.«

Razlog za to drugo pritožbo Manssona so poletni podatki o pisanju medijev glede slabe banke. Eden izmed direktorjev, po glasu sodeč gre za Janeza Škrubeja, je ostale opozoril, da je bilo poročanje medijev v juliju lani boljše kot v preteklih mesecih, a še kar negativno.

Marko Simoneti, takrat neizvršni direktor DUTB, na to v šali odvrne, da bi morali na slabi banki kupiti lasten časopis. Mansson doda: »Mislim, da bi morali kupiti tudi TV kanal, prosim,« kar sproži smeh pri ostalih direktorjih.

Imre Balogh, takrat še neizvršni direktor, trenutno pa glavni izvršni direktor slabe banke, pa bi se zadeve lotil bolj sistematično. Ostalim direktorjem priporoči, da bi na slabi banki med novinarji poskušali identificirati »smrtne sovražnike« in potencialne zaveznike. »Sporočila [v medijih] so v povprečju zelo slaba, kar kaže na to, da se tudi o pozitivnih primerih v najboljšem primeru poroča nevtralno. To pomeni, da morajo obstajati dva ali trije novinarji, lahko jih bi bilo celo več, ki od časa do časa namenoma poročajo negativno.«

Balogh zato predlaga nekakšno analizo novinarjev, ki poročajo o DUTB. Na podlagi te analize bi nato DUTB lahko vplivala na poročanje medijev. Kot gre sklepati iz posnetkov, je Balogh menil, da bi lahko obstajali nevtralni novinarji, ki bi lahko o DUTB poročali tudi pozitivno. Da bi to dosegli, je treba po mnenju Balogha vložiti le malo truda. Nato pa Balogh še predlaga, da bi »se skoncentrirali na dva ali tri sovražnike in začeli kopati po njihovi preteklosti«.

Na slabo banko smo se obrnili z vprašanjem, kaj je Balogh mislil z izjavami o kopanju po preteklosti sovražnih novinarjev in ali so na DUTB kaj takega dejansko počeli. Odgovorili so nam le: »Vse sprejete in izvršene odločitve vodstva DUTB so skladne z veljavno slovensko zakonodajo, standardi dobrega in etičnega poslovanja ter pravili korporativnega upravljanja.«

Pozitivni spini

V vsaj dveh primerih pa so direktorji slabe banke debatirali tudi, kako bi v javnost lansirali pozitivne zgodbe o svojem delu. Prvi primer, ki se je najverjetneje zgodil enkrat sredi leta 2015, je precej nedolžen. V tistem času so mediji že poročali o visokih stroških poslovanja slabe banke. Takratni predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg je ostalim direktorjem zato predlagal, da bi novinarjem pokazali stroške obratovanja slabe banke v primerjavi s stroški obratovanja drugih slabih bank v Evropi – konkretno irske slabe banke NAMA. »Če primerjamo stroške glede na velikost portfelja (količine slabih posojil, s katerimi upravljajo, op. a.), se nimamo česa sramovati. In glede na medije, kot jih imamo tukaj, ki govorijo, kako dragi smo, bi [takšna primerjava] lahko bila dobra ideja!«

V enem kasnejših pogovorov, ki je najverjetneje potekal avgusta ali septembra 2015, pa je takratni glavni izvršni direktor Torbjorn Mansson predlagal še eno lansiranje pozitivne novice v javnost. »Mislim, da obstaja zgodba, ki jo lahko povemo o certifikatu, ki smo ga dobili. Morda bi premislili, kako jo izkoristiti za našo kar največjo dobrobit.« Mansson je govoril o certifikatu družbe z imenom ETHIC Intelligence, ki ga je DUTB dobila konec avgusta lani. Certifikat naj bi zagotovil, da je slaba banka izboljšala delovanje na področju preprečevanja korupcije.

»Zgodba bi bila o razvoju organizacije, kaj smo storili v zadnjega pol leta. Imamo zelo aktivno revizijsko komisijo, notranji nadzor, komisijo za upravljanje s tveganji in skladnost poslovanja. Najeli smo tudi osebo za izvedbo javnih naročil. […] To delo na področju [razvoja] organizacije bi lahko skomunicirali, pa tudi notranje izobraževanje ljudi [s področja preprečevanja korupcije].«

Mansson še svetuje, da bi poudarili sodelovanje s komisijo za preprečevanje korupcije, da bi poskušali nevtralizirati negativno poročanje medijev. Obenem pa direktorjem pove, da na KPK-ju niso več tako odzivni pri sodelovanju z DUTB. »Vseeno poglejmo, ali jim lahko javno pripišemo del zaslug za notranji razvoj slabe banke, prav tako računskemu sodišču. Tu bi lahko ustvarili pozitiven spin zgodbe,« poudari Mansson.

Imre Balogh, takrat še neizvršni direktor slabe banke, pa je bil drugačnega mnenja. »Kar je pomembno, in kot smo se pogovarjali na komisiji za revizijo, moramo ohraniti ravnotežje in komunikacije z javnostjo ne smemo jemati tako zlahka.«

Po eni strani je dobro komunicirati, da na DUTB uporabljajo certifikat ETHIC Intelligence, poudari Balogh. Po drugi strani pa ne smejo biti preveč odprti pri obveščanju javnosti. »Moramo se izogniti ustvarjanju prevelikih pričakovanj, ki se nam lahko maščujejo.«

Balogh zato predlaga, da bi javnosti sporočili le, da je bil storjen velik napredek, obenem pa ostaja prostor za izboljšave. »Imeli smo že primere, ko so mediji pozitivno pisali o stvareh, na primer o Cimosu, nato pa, po dveh mesecih – kar je bilo pred dvema mesecema zgodba o uspehu, je zdaj problem. Zato bi bilo razkritje teh informacij, da smo potrebovali izboljšave postopkov na slabi banki in notranji trening zaposlenih … To se nam lahko maščuje. Če rečemo, da smo vpeljali vse potrebne postopke in da so ti zaradi računskega sodišča fantastični, nato pa izvemo, da organizacija ne deluje po teh postopkih … To so nezgode, ki se jim lahko izognemo.«

Baloghu je pritegnil Marko Simoneti. »Smo zelo optimistični glede razvoja [slabe banke], vendar želimo to postaviti v širši kontekst. […] Zato bi uporabili tak način odnosa z javnostjo, vendar zelo previdno in v širšem kontekstu. Torej, da v osnovi resno jemljemo priporočila od drugih organov in da smo vpeljali ukrepe. Vendar v širšem kontekstu.«

Pozitivna zgodba, nato odstavitev

Končni rezultat je bil, če gre sklepati iz dejanskega sporočila za javnost o pridobitvi protikorupcijskega certifikata 24. septembra lani, v skladu z željami Balogha in Simonetija. Sporočilo govori o pridobitvi certifikata in »uresničitvi priporočil« računskega sodišča in KPK, pri tem pa v slabi banki niso bili bolj konkretni. Ironično je le dva dni pozneje časnik Dnevnik objavil članek o nenavadnem plačilu 71.000 evrov v tujino, za katere se je nato še dva dni pozneje izkazalo, da je to izplačilo dodatne plače Torbjornu Manssonu za nazaj. Kot rečeno, je vlada teden pozneje Larsa Nybega in Manssona zaradi tega izplačila odstavila.

Razsežnost te medijske akrobacije dodatno osvetljuje dejanski odnos direktorjev slabe banke do računskega sodišča, ki smo ga sredi oktobra objavili na podcrto.si. Kot je razvidno iz posnetkov, so v javnosti direktorji računsko sodišče želeli prikazati kot partnerja, ki jim pomaga izboljšati delovanje slabe banke. Iz posnetkov pogovorov revizijske komisije DUTB pa je razvidno, da je predsednik upravnega odbora Marko Simoneti (ki je prejšnji mesec zaradi naših člankov odstopil s tega položaja) dvomil o sposobnostih revizorjev računskega sodišča.

Simoneti je na sestanku revizijske komisije izrazil mnenje, da revizorji ne bodo pregledovali, kako DUTB upravlja s slabimi posojili. Po njegovem bodo revizorji glede upravljanja s posojili »izpadli neumno, če bodo začeli kaj pisati. Si ne bodo upali, ker se bo kdo začel smejati.« Podobnega mnenja je bil tudi neizvršni direktor DUTB Janez Širovnik, ki je podvomil v zmožnost razumevanja zahodnih revizijskih standardov revizorjev računskega sodišča. Na predlog, da bi revizorjem računskega sodišča predstavili delovanje in revizijo irske slabe banke, je Širovnik namreč odvrnil: »Veste, kako je to. A vam lahko nekaj povem. V živalski vrt jih boste peljali. Da človek ve, kako zahod funkcionira, mora biti tam vsaj pet let, da pride notri. To jaz osebno trdim.«

Odzivi

Na slabi banki smo že konec avgusta opravili pogovor z izvršnim direktorjem DUTB Alešem Koršičem, v katerem smo ga prosili tudi za komentar odnosa slabe banke do medijev.

O analizah poročanja medijev je Koršič povedal, da jih na slabi banki že nekaj časa ne delajo več. Ni pa nam znal povedati, zakaj jih ne naročajo več. Te analize so naročali z namenom, da se tujcem v upravnem odboru DUTB predstavi naš medijski prostor. »Mi kot Slovenci to drugače spremljamo, vidimo, drugo pa je, če znotraj press klipinga dobiš e-povzetek, ki je na hitro narejen, nimaš pa celotne predstave. Zato je bil narejen bolj podroben pregled z namenom, da tujci dobijo pravi občutek,« je povedal Koršič.

Koršiča smo povprašali tudi glede analiziranja sovražnih in prijateljskih novinarjev. »To je stvar percepcije, največkrat to temelji na količini, vsebini člankov, to se približno vsakega [novinarja] pozicionira, ampak, to je zelo zelo subjektivno. Saj veste …« je povedal Koršič.

Zanimal nas je tudi komentar slabe banke na prepričanje Torbjorna Manssona, da negativne novice o njihovem delu v javnost lansira Borut Jamnik prek novinarke Katarine Matejčič. Ni namreč jasno, na kakšni podlagi je te ocene v pogovorih direktorjev podajal prav tujec Mansson, ki verjetno ni bil podrobno seznanjen s slovensko medijsko sceno. »Ne vem, verjetno so lahko tudi oni iz vsega tega, kar jim je bilo servirano takrat, prišli do teh ocen. Njihovih zaključkov ne bi komentiral,« je odgovoril Koršič. In dodal: »Tujci [v upravnem odboru DUTB] so tudi na tak način spoznavali državo, kulturo in vse.«

Koršiča smo še vprašali, zakaj so se direktorji med sabo pogovarjali, kako delovanje DUTB prikazati čim bolj pozitivno in obenem zamolčati določene pomembne informacije o delovanju slabe banke. »Ne želimo ničesar prikazati drugače kot tisto, kar dejansko je, ker če ni, bo že kdo drugi poskrbel za dejansko sliko,« je na to odgovoril Koršič.

Za komentar smo zaprosili tudi Katarino Matejčič in Boruta Jamnika. Matejčič je v pisnem odgovoru zapisala: »Vsi naši prispevki so nastali na podlagi dobrih informacij iz zelo različnih virov, ki smo jih seveda vedno preverili, tudi na DUTB, če so nam le odgovorili. DUTB nikoli ni zanikala točnosti navedb v naših prispevkih, prav tako nikoli niso zahtevali popravka ali prikaza nasprotnih dejstev. Še več, precej naših navedb so sčasoma potrdili tudi drugi, recimo policija ali Računsko sodišče, kar nekaj pa so jih razjasnili prav posnetki sej upravnega odbora DUTB.«

V imenu Boruta Jamnika pa nam je odgovorila predstavnica Modre zavarovalnice: »Borut Jamnik natolcevanj in praznih marenj ne komentira. Navedbe [na posnetkih pogovorov direktorjev DUTB] pa kažejo odnos skupine posameznikov do medijev in njihovega dela.«

Jamnik nam je sicer, preden je podal zgornjo izjavo, v pogovoru povedal, da je bil že maja ali junija obveščen o obstoju posnetkov sej upravnega odbora in vsebini nekaterih posnetkov, ki smo jih pozneje od anonimnega vira pridobili tudi na podcrto.si. Na naše vprašanje, kako je to mogoče, je povedal, da so ga o posnetkih obvestili njegovi »kontakti«.