Leto sprinta na dolge proge
Leto 2015 smo na podcrto.si začeli z veliko zagnanosti in z ekipo samo dveh ljudi. V kratkem času in z omejenimi sredstvi smo morali pokazati, da znamo povedati pomembne zgodbe, pridobiti zaupanje bralcev in podpornikov ter s svojim delom povzročiti spremembe. Katere so torej naše najpomembnejše zgodbe leta 2015?
Namen vseh nas, ki ustvarjamo podcrto.si, je povedati pomembne zgodbe, ki vplivajo na družbo, v kateri živimo.
Še naprej bomo razkrivali nepravilnosti v naši družbi, ki jih tisti z močjo v družbi skušajo prikriti, uveljavljeni mediji pa o njih večinoma ne poročajo. Ob tem pa na Pod črto iščemo tudi razlage in rešitve za kompleksne družbene pojave, ki vplivajo na vse nas, kot so revščina, kriminal, degradacija okolja.
Tem načelom smo zvesto sledili v lanskem letu. Ena izmed najbolj odmevnih zgodb, na podlagi katere so bili prisiljeni ukrepati tudi odgovorni, je vdor v policijski komunikacijski sistem Tetra. Ker smo o tem primeru že precej napisali, je na tem mestu ne bomo objavljali. Pomembno pa je, da se zavedamo nauka te zgodbe, ki se glasi: poglobljeno novinarstvo lahko prinese spremembe na bolje. Tudi v tako rigidni instituciji, kot je slovenska policija. Na podlagi našega poročanja o slabi varnosti sistema Tetra je namreč policija sprejela ukrepe za njeno izboljšanje.
Med bralci sta bila zelo priljubljena dva članka o kriminalu: analiza, kateri so z drogo najbolj obremenjeni slovenski kraji, in na katerih ljubljanskih ulicah tatovi ukradejo največ vozil. Oba članka sta namenjena predvsem osveščanju članov lokalnih skupnosti, ki lahko naše podatke in ugotovitve uporabijo za terjanje sprememb v lokalni skupnosti. Na primer: med bolj obremenjenimi območji z drogo v Sloveniji so Izola, Nova Gorica in Kranj. Prebivalci teh območji lahko te naše ugotovitve uporabijo za izvajanje pritiska na odgovorne za izboljšanje stanja: učinkovitejše preganjanje organiziranega kriminala, več preventivnih dejavnosti in boljše delo z odvisniki.
Podobno lahko Ljubljančani uporabijo podatke o krajah avtomobilov. Najbolj popularna mesta za kraje vozil so večja zunanja parkirišča ob večjih spalnih naseljih, saj je tam največja izbira. Kraje so obenem pogostejše na nerazsvetljenih parkiriščih in tistih brez videonadzora. Pomemben dejavnik pa je tudi bližina ljubljanske obvoznice, ki storilcem omogoča hiter pobeg. Prebivalci na teh območjih lahko od odgovornih zahtevajo izboljšanje varnosti parkirišč, ki jih uporabljajo.
Vse podatkovne zbirke, ki smo jih pridobili tekom našega dela – tudi podatke o drogah in krajah avtomobilov v Sloveniji – smo objavili v podatkovnih zbirkah. Verjamemo namreč v odprto družbo, v kateri morajo biti javni podatki dostopni vsem.
Prav odpiranje podatkov je pomemben del našega poslanstva. Zato tudi nismo obupali pri pridobivanju podatkov o inšpekcijskih pregledih v javnih kuhinjah, kot so kuhinje v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, in podobno, v letu 2014. Inšpektorji so namreč hujše higienske ali druge nepravilnosti odkrili pri desetini javnih kuhinj. Pridobivanje podatkov je trajalo kar osem mesecev, a na koncu se nam je z uradom za varno hrano le uspelo uskladiti. Podatke, ki smo jih objavili, so nato povzemali ostali mediji.
Ena izmed tem, ki me je kot avtorja prispevka osebno najbolj prizadela, so poklicne bolezni. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov živi kar 25.000 ljudi, ki so zboleli zaradi poklica, ki so ga opravljali. Delavci trpijo za mišično-skeletnimi obolenji, kot je sindrom zapestnega prehoda, naglušnosti zaradi preglasnih industrijskih strojev, pa vse od hujših obolenj, kot so različni raki zaradi vdihavanja strupenih kemikalij. Zakonodaja ustrezno ureja le bolezni zaradi azbesta. Pri ostalih pa delavcu praktično onemogoča pridobitev ustrezne odškodnine in invalidske pokojnine.
Ministrstvo za zdravje je že za lani napovedalo spremembe zakonodaje na področju poklicnih bolezni. Te spremembe naj bi javnosti predstavili do konca decembra. A ministrstvo te napovedi ni izpolnilo, saj postopek stoji. Še več: po določilih zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z leta 2012 bi moralo ministrstvo predpise ustrezno popraviti najkasneje do januarja 2013. Pri podcrto.si nad to temo ne bomo obupali. V nadaljevanju bomo terjali politično odgovornost ministrice, ki dopušča takšno neaktivnost svojih uradnikov.
Precejšen odziv so sprožili tudi članki o sumljivih IT razpisih v državni upravi. Poleti smo razkrili prakso ministrstva za delo, ki dvema podjetjema milijonske razpise za vzdrževanje programske opreme daje mimo javnih razpisov, enemu izmed teh podjetji pa celo z lažnimi utemeljitvami. Zadevo zdaj preiskuje policija . Med najbolj branimi članki je bila tudi analiza, kaj vse je šlo narobe pri vzpostavljanju informacijskega sistema davčne uprave, pri kateri je po ocenah nastalo za okoli deset milijonov škode davkoplačevalskemu denarju. Z razkrivanjem nepravilnosti pri IT poslih države bomo nadaljevali tudi letos.
Konec leta smo odprli še eno veliko in kompleksno temo: problem revščine v Sloveniji. Ta v zadnjih letih narašča, v nezavidljvo finančno situacijo pa se pogrezajo tudi posamezniki iz srednjega razreda, ki jim je pred gospodarsko krizo šlo dobro. Naše stališče je, da bi si morali kot družba prizadevati za čim manj revščine. Še več, to bi morala biti ena izmed prioritetnih nalog države. Nedopustno je, da v revščini živijo ljudje, ki bodisi zaradi invalidnosti, bolezni, starosti, mladosti ali ostalih omejitev niso v zadostni meri sposobni poskrbeti sami zase. Zato bomo tudi v tem letu namenili mnogo naše pozornosti odkrivanju vzrokov za revščino in načinov za njeno zmanjšanje. Tudi tu bomo iskali odgovornost, najprej javnih uslužbencev, nato pa tudi tistih ministrov, ki bi morali biti najbolj aktivni v reševanju revščine.
Poleg zgoraj izpostavljenih tem smo na podcrto.si lani odprli še mnogo več področij. Ukvarjali smo se med drugim z nadzorom delovanja javnega sektorja, posvetili smo se dostopu bolnikov do osebnih zdravnikov in pediatrov, analizirali smo učinkovitost in delovanje sodnega sistema v Sloveniji, preiskovali smo nepravilnosti na področju porabe evropskih sredstev . Ob tem smo dosegli pozitivne spremembe, ki jih beležimo v učinkih našega dela.
Za nas, ustvarjalce podcrto.si, je zelo pomembno, da ste naše delo spremljali bralci in nam dali vedeti, da je naše delo za vas pomembno.
V tem letu lahko od nas pričakujete še bolj poglobljene članke, še več razkrivanja nepravilnosti, še več težkih vprašanj odgovornim, zakaj zadeve še niso urejene, pa tudi, kot močno upamo, še več sprememb na bolje v naši družbi.
Na branje v 2016!
Anže Boštic, odgovorni urednik podcrto.si
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 0 komentarjev
0 komentarjev