Junij na Pod črto: Kdo bo poskrbel za primerno oskrbo starejših?

V juniju smo se ukvarjali s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše in problemi policije z nezakonitim hranjenjem DNK profilov.

Več kot deset let po domnevnih kaznivih dejanjih, osem let po prijavah na policijo in šest let po končani policijski preiskavi je maja letos postala pravnomočna obtožnica proti Roku Furlanu in še sedmim osumljenim utaje več kot 600.000 evrov davka na dodano vrednost pri uvozu plovil.

Postopke proti ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu že od lanskega leta spremljamo, ker so dober pokazatelj neučinkovitosti pregona tako imenovanega kriminala belih ovratnikov: korupcije, utaje davkov, gospodarskega kriminala. Postopki se od začetka do pravnomočne obsodbe ali oprostitve na sodišču vlečejo tudi več kot deset let – ali pa tekom postopka tožilstvo z nenavadnimi argumenti odstopi od pregona. Tiste, ki so dejansko krivi, pravica doleti prepozno ali pa se izognejo kazni. Tisti, ki so na koncu spoznani za nedolžne, pa morajo na konec kazenskega postopka čakati leta in leta – torej nedopustno dolgo.

Pravnomočna obtožnica proti Furlanu nedvomno je sprememba na bolje – a sistem ostaja enak. Sojenje naj bi se začelo še letos. Po trenutnih izkušnjah pa ni pričakovati, da bo v primeru pritožbe na višje sodišče končano pred letom 2020. Kaj je narobe z našim kazenskim sistemom, smo analizirali že decembra lani.

Furlan seveda ni edini primer, pri katerem postopki trajajo občutno predolgo. Podobno se godi tudi v primeru pregona ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Ilustracija: Metod Blejec

Ostale teme, s katerimi smo se junija ukvarjali pri Pod črto:

Domovi za starejše

Kako dobro domovi za starejše skrbijo za svoje stanovalce? Imajo za dobro oskrbo sploh dovolj kadra in katerega kadra jim primanjkuje? Normativi, koliko kadra morajo imeti domovi, so neprimerno nizki, ugotavljamo v zadnji preiskavi na Pod črto. To negativno vpliva tako na zdravje kot na socialno dobrobit stanovalcev. Več preberite v članku Domovi za starejše: premalo kadra za zdravstveno in za socialno oskrbo.

Pridobili smo tudi podatke, katere domove je v zadnjih letih zaradi nepravilnosti kaznovala socialna inšpekcija. Podatke najdete v članku Kateri domovi za starejše so kršili socialnovarstveno zakonodajo.

Članka sta del širše preiskave medija Pod črto o kakovosti oskrbe v slovenskih domovih za starejše. Vse članke na to temo lahko preberete na tej povezavi.

Policija in DNK

Junija smo nadaljevali tudi zgodbo o spornem policijskem zbiranju DNK profilov posameznikov. Kot smo razkrili že maja, je bil zaradi nezakonitega hranjenja DNK v policijskih bazah letos oproščen osumljenec posilstva.

Zdaj pa smo ugotovili, da policija še kar nezakonito hrani DNK profile posameznikov, ki niso bili nikoli obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Te profile bi morala policija po zakonu izbrisati iz svojih evidenc. Ker še niso izbrisani, policija tvega, da bo na sodišču padlo še več kazenskih postopkov proti osumljencem hudih kaznivih dejanj. Več o tem si preberite v članku Policija nezakonito hrani profile DNK posameznikov, ne pove pa, koliko.

Zaradi nezakonitega hranjenja DNK profilov so bili v preteklosti že oproščeni domnevni napadalci na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča in osebi, ki naj bi pred desetimi leti vrgli ročno bombo pred policijsko postajo Kranj.

Na temo nezakonitega hranjenja DNK profilov smo posneli tudi Pod črto podkast: Epizoda 9: Policijske zagate z DNK. Vabljeni k poslušanju!

Vse članke naše preiskave o hranjenju DNK profilov lahko preberete na tej povezavi.

Spodbujanje doniranja

Delovanje medija Pod črto omogočajo tudi donacije podjetij, ki so prepoznala pomen preiskovalnega novinarstva in želijo s svojo podporo prispevati k boljši družbi.

Vendar pa je slovenska zakonodaja precej nenaklonjena takšnim donacijam. Podjetja lahko namreč kot davčno olajšavo uveljavlja le donacije v skupni višini 0,5 odstotkov letnega dohodka podjetja. V praksi to pomeni sledeče: če je podjetje v nekem letu zaslužilo milijon evrov, lahko za donacije nevladnim organizacijam nameni le 5000 evrov prihodkov, ki ne bodo obdavčeni. V kolikor želi donirati več, mora to izplačati iz dobička podjetja, ki je obdavčen.

Odgovorni urednik Pod črto je z ekonomistom Jožetom P. Damijanom pripravil predlog spremembe zakonodaje, ki bi podjetjem priznala višje olajšave za donacije nevladnemu sektorju. S tem ukrepom bi okrepili vire financiranja in finančno stabilnost nevladnih organizacij v Sloveniji. Te so namreč danes v večini primerov praktično odvisne od javnih virov financiranja. Predlog in predvidene finančne učinke lahko preberete v prispevku: Program reform (4): Spodbujanje doniranja.

Finančno poročilo

Junija nas je z donacijo podprlo podjetje Vahta.

Donacije bralcev: 1767.5 EUR

Donacije podjetij: 600 EUR

Stroški dela: 4000 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 908.01 EUR

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #mesečno poročilo

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mesečna poročila o našem delu

V zameno za vašo podporo smo se zavezali k transparentnosti našega delovanja. Zato vas obveščamo o finančnem in ostalem poslovanju portala podcrto.si.

41 prispevkov

Maj na Pod črto: težave policije s hranjenjem DNK profilov in posledice Jankovićevih Stožic

Kako je zaradi napačne hrambe DNK tožilstvo odstopilo od pregona osumljenca posilstva in zakaj smo davkoplačevalci preplačali ljubljanske Stožice.

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

April na Pod črto: jamstvena shema in neposredna demokracija

Aprila smo nadaljevali preiskavo izgubljenih davkoplačevalskih milijonov v jamstveni shemi in analizirali učinkovitost portala predlagam.vladi.si.

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno