Kateri domovi za starejše so kršili socialnovarstveno zakonodajo

Med letoma 2012 in 2017 je bilo izdanih 24 odločb socialne inšpekcije, največ zaradi kršitve kadrovskih normativov.

Foto: Tanja Pirnat

Socialna inšpekcija je med letoma 2012 in 2017 zaradi pomanjkljivega izvajanja institucionaliziranega socialnega varstva domovom za starejše po Sloveniji izdala skupno 24 odločb. Kar osem izmed teh odločb je inšpektorica Tatjana Arnšek izdala Domu upokojencev Ptuj, ki je pod prejšnjim vodstvom redno kršil socialnovarstveno zakonodajo. Večina kršitev je zadevala neupoštevanje kadrovskih normativov, ponavlja se še neprimerno zaračunavanje cene, neprimerna prostorska ureditev zavodov in neprimerno ravnanje s stanovalci.

Socialna inšpekcija nadzira socialni del delovanja domov za starejše. V okviru institucionalnega varstva starejših socialna inšpektorica Tatjana Arnšek po lastnih besedah preverja, ali dom za starejše deluje v skladu z zakonom: ali je cena za določeno storitev primerna, ali ima dom primerno urejeno prostorsko nastanitev, ali so stanovalci nastanjeni v zanje primerni vrsti oskrbe, ali so seznanjeni s svojimi pravicami, in podobno.

Nima pa vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, zato ne presoja o ustreznosti zdravstvene nege prebivalcev doma. Za to je zadolžena zdravstvena inšpekcija. O ugotovitvah zdravstvene inšpekcije smo pri Pod črto pisali že marca (o bolnišničnih okužbah in o legionelozi v domovih za starejše).

Inšpektorica posamezen dom za starejše obišče enkrat na tri leta. Kadar dobi prijavo oziroma pritožbo svojcev, opravi tudi izreden pregled doma za starejše.

Večina pritožb, ki jih prejme, se sicer nanaša na zdravstvo, zato jih odstopi zdravstvenemu inšpektoratu, pove Tatjana Arnšek. Njenega področja se dotika do deset prijav letno.

Svojci starostnikov v domovih za starejše se pritožujejo predvsem nad ceno in pomanjkanjem kadra. Sploh med prazniki se pritožbe svojcev nanašajo predvsem na nezadostno oskrbo. »Kadar so v domovih epidemije, prazniki, dopusti, takrat zaradi ‘prenapetega’ normativa dejansko zmanjka osebja,« pove Arnšek. »Takrat zna biti teden ali dva, ko se izvaja storitev z manj kadra in se samo najbolj nujne stvari naredijo, takrat dobim pritožbe.«

Poleg pomanjkanja kadra se največ pritožb nanaša na ceno storitve, pove Arnšek. Svojci se največkrat pritožijo, kadar se cena oskrbe zaradi poslabšanja stanja starostnika dvigne. Poleg tega se že leta stalno pritožujejo nad dejstvom, da morajo doplačati nadstandard, ki ga starejši ne koristijo. Svojci morajo namreč doplačati za balkon in kopalnico v sobi tudi takrat, kadar je starejši nepokreten in balkona in kopalnice ne uporablja. Na ta nesmisel socialna inšpekcija že leta opozarja ministrstvo za delo, a spremembe zakonodaje vseeno ni na vidiku.

Kdo je dobil odločbo?

Tatjana Arnšek ocenjuje, da se stanje v domovih za starejše v splošnem izboljšuje. »Ko je inšpekcija začela, je bilo treba veliko urediti. Zadnjih pet let pa dve tretjini izvajalcev socialno varstvo izvaja v skladu s predpisi,« pove. »Malo posameznikov ima pa 100 izgovorov, zakaj ne delajo tako.«

Zemljevid: Domovi za starejše, ki so med letoma 2012 in 2017 dobili odločbo socialne inšpekcije. Za lažjo interpretacijo ukrepov smo kršitve domov razdelili na več sklopov: na ukrepe, ki so bili izdani zaradi kršenih kadrovskih normativov, zaradi neustreznih prostorov, zaradi neustreznega zaračunavanja cene in zaradi neprimernega ravnanja s stanovalci. Domovi, ki so označeni z rdečo, so kršili tri ali štiri sklope, rumeni domovi so kršili dva, modri pa enega izmed sklopov, ki smo jih definirali pri Pod črto (izjema je dom v Kranju, kjer zaznana kršitev ne spada v definirani sklop). Ukrepi, ki jih je dobil posamezen dom, se izpišejo s klikom na ta dom.  

Če socialna inšpekcija odkrije manjšo nepravilnost v izvajanju socialnega varstva, domu za starejše izda opomin. Kadar pa zazna večjo kršitev zakonodaje, pa domu za starejše izda odločbo o ukrepih.

V odločbi specificira, katere ukrepe mora dom za starejše izvesti v določenem časovnem obdobju, da bo izvajanje storitve v skladu z zakonodajo. Vodstvo doma za starejše mora nato inšpektorici dokazati, da so bili zaukazani ukrepi dejansko sprejeti.

Med letoma 2012 in 2017 je odločbe socialne inšpekcije dobilo 16 domov za starejše, bodisi javnih bodisi zasebnih s koncesijo. Od tega sta dva doma za starejše dobila več odločb: Dom upokojencev Ptuj je prejel skupno osem odločb in dopolnilnih odločb socialne inšpekcije, Center starejših Pristan Vipava pa je prejel dve odločbi. Ostali domovi so prejeli po eno odločbo socialne inšpekcije.

Največ odločb, 12, je bilo izdanih zaradi neupoštevanja kadrovskih normativov. Dom za starejše v tem primeru bodisi ni imel ustreznega števila zaposlenih, ali pa zaposleni v domu niso bili primerno usposobljeni.

Devet domov je dobilo odločbo zaradi neprimernega ravnanja s stanovalci. V teh primerih je inšpektorica največkrat ugotovila, da stanovalci v domu niso seznanjeni s svojimi pravicami. Štirje domovi za starejše so dobili odločbo zaradi neupoštevanja zakonsko določenih prostorskih normativov, trije pa zaradi napačnega zaračunavanja cene svojim stanovalcem.

Večina domov, ki so dobili odločbo, je kršila več sklopov zakonodaje. Vsem je inšpektorica odredila izpolnitev več ukrepov. Podrobni ukrepi, ki jih je dobil posamezen dom za starejše, so navedeni na zemljevidu.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Domovi za starejše #sociala #socialna inšpekcija

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Socialna država

Ali dovolj dobro skrbimo za najšibkejše člane družbe? Analiziramo neučinkovitost socialne zaščite v Sloveniji.

35 prispevkov

Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo

Pri Pod črto smo se v sklopu naše teme o prekarizaciji lotili analize stanja samozaposlenih v kulturi.

Tema: Socialna država
Članek,

Zakaj so koncesionarji dražji od javnih domov za starejše

Koncesionarji so dražji od javnih domov za starejše, ker stanovalcem zaračunavajo tudi stroške posojila za gradnjo doma. Višja cena za …

Tema: Socialna država, Zdravstvo
Članek,

1 komentar

Marija 30. 6. 2018, 14.48

V Sloveniji bi morali znatno več napraviti za to, da bi ljudje lahko čim dlje živeli doma, v znanem okolju, ali v majhnih oskrbovanih skupnostih oziroma stanovanjih namesto v silosih, ki se jim reče dom za ostarele. Potrebujemo znatno bolje organizirano in znatno bolj razvejano mrežo oskrbovalcev in medicinskega kadra, ki bo ostarele obiskoval na domu. Vi si niti predstavljate ne, kako težko je npr. če se starostniku zlomi proteza, saj zobozdravnik oziroma tehnik ne pride na dom. Kje so še vse druge stvari! Zdi se, da ni volje za to, da bi ljudem oskrbo bolj približali, kot da je najbolj enostavno nadaljevati model, ki je prisoten že desetletja, čeprav je več kot očitno v neskladju s časom in s spoznanji o tem, kako je treba pomagati ostarelim ljudem, da se bodo dobro počutili.

Pri nas predvsem manjka inovativnosti in fleksibilnosti v razmišljanju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno