Leto 2023 smo pri Pod črto zaključili z otvoritvijo kar štirih novih tem, ki so ostredotočene na aktualne sistemske probleme: pomanjkanje dostopnih stanovanj v Sloveniji, obnova po avgustovskih poplavah in vprašanje splošne poplavne varnosti, udeležba na volitvah ter onesnaženost zraka.

Februarja je bil glede onesnaženja zraka na ravni Evropske unije sprejet začasni politični dogovor, v skladu s katerim bodo morale države članice znižati tudi onesnaženost s finimi delci, o čemer smo pri Pod črto pisali že lani. Več o tem najdete v nadaljevanju poročila.

Prav tako se v Sloveniji napoveduje sprememba volilne zakonodaje in sistemsko urejanje stanovanjske problematike, zato z obema temama nadaljujemo tudi v letu 2024.

Januarja in februarja smo objavili nov podkast o poplavah in prevod našega članka o delcih v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet).

Nadaljevali smo tudi z našim delom na evropskih podatkovnih preiskavah, ki jih pripravljamo v okviru partnerstva v mreži EDJNet.

Pripravljali pa smo tudi več novih projektov ob praznovanju 10. obletnice Pod črto. Aprila bomo praznovanje otvorili z našim prvim Tednom preiskovalnega novinarstva, na katerem bomo skupaj z mednarodnimi strokovnjaki organizirali serijo delavnic o preiskovalnem novinarstvu. Več o delavnicah in prijavah bomo z vami delili v prihajajočih dneh.

Lepo se zahvaljujemo vsem, ki spremljate, komentirate in priporočate naše vsebine. Še posebej smo hvaležni vsem bralcem in bralkam ter donatorjem, ki ste nas v našem 10. letu delovanja že podprli tudi z donacijo.

Poglejmo torej aktualne teme, ki smo jih preiskali z vašo pomočjo.

Popoplavna obnova v Sloveniji: Selitve z ogroženih območij

Februarja smo posneli in objavili novo epizodo Pod črto podkasta o poteku obnove po lanskih katastrofalnih poplavah v Sloveniji:

• Epizoda 43 – Poplave v Sloveniji: Selitve z ogroženih območij

Ob lanskih poplavah v Sloveniji smo se v ekipi Pod črto odzvali takoj –  že v prvih dneh po poplavah smo vzpostavili redno dnevno obveščanje o aktualnih potrebah po pomoči na prizadetih območjih, ki so ga kot vir informacij s terena uporabljali tako posamezniki kot organizacije.

Nato smo avgusta objavili članek o tedanjem stanju na terenu in dolgotrajni pomoči in sanaciji, ki sta potrebni po poplavah.  Že takrat smo se odločili, da se k poplavljenim območjem še vrnemo, saj smo vedeli, da bodo problemi na terenu ostali tudi takrat, ko ne bodo več na naslovnicah medijev.

Decembra lani smo se tako odpravili na eno najbolj prizadetih območij, v Zgornjo Savinjsko dolino, in na terenu preverili, kakšno je stanje štiri mesece po poplavah – o tem smo objavili članek z reportažnimi fotografijami ter video s terena. Osredotočili smo se na tri sistemske teme: potrebo po dolgotrajni pomoči prizadetim v poplavah, stanje sanacije po poplavah ter strategije za preprečevanje poplavne škode na domovih v prihodnosti.

Po objavi članka je januarja letos vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih objavila seznam območij in objektov, predvidenih za odstranitev, ki zajema 348 naslovov v 24 občinah.

To pomeni, da je januarja več kot 300 lastnikov objektov še vedno čakalo na odločitev državnih služb o selitvi.

Prihodnost poselitve na prizadetih območjih ob Savinji pa je odvisna še od drugih protipoplavnih ukrepov in določitve območij, kjer so ti še smiselni, kje pa je bolj smiselna selitev. Trenutno se zato izvaja študija porečja Savinje, ki pa naj bi bila kljub obljubam, da bo na voljo v začetku leta, končana šele novembra letos. 

Ob iskanju sistemskih rešitev so pomembno vprašanje tudi podnebne spremembe in njihov vpliv na pojavnost poplav.

Povratna doba poplav se je zaradi podnebnih sprememb do danes zmanjšala, ponekod tudi s 100 na 10 let, kar žal pomeni tudi vse bolj pogoste poplave. Vpliv podnebnih sprememb na pogostost poplav smo na Pod črto preiskali v okviru serije o segrevanju mest.

V februarski epizodi podkasta smo si s sogovorniki in sogovornicami na terenu ogledali, kako potekata odpravljanje posledic poplav in obnova na prizadetih območjih, ter pri pristojnih službah  preverili, kakšen je predvideni potek popoplavne obnove. 

Vabljeni k poslušanju!

Naše delo ne bi bilo mogoče brez vaše podpore. Vsem, ki ste že podprli naše delovanje v letu 2024, se najlepše zahvaljujemo. K boljšemu delovanju države in družbe v tem letu lahko še vedno pripomorete z donacijo po svojih zmožnostih. Skupaj gremo proti deseti obletnici delovanja. Hvala!

Onesnaženost s finimi delci (PM2,5): Spremembe na nivoju Evropske unije

Našo novo temo o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki smo jo v slovenščini objavili novembra lani, smo posodobili z nekaterimi novimi informacijami in v okviru EDJNet februarja članek objavili še v angleškem jeziku:

• Fine particles in the air: Ljubljana among the most polluted European cities

Tema o onesnaženosti zraka je trenutno zelo aktualna, saj je 20. februarja potekalo zaključno pogajanje o direktivi o kakovosti zraka v EU med Evropsko komisijo (EK), Evropskim parlamentom (EP) in Evropskim svetom (ES), na katerem so dosegli začasni politični o predlogu za določitev standardov EU glede kakovosti zraka.

Začasni politični dogovor med drugim opredeljuje novo letno mejno vrednost za onesnaževalo zraka, ki ima enega največjih in najbolj preučenih vplivov na zdravje ljudi, to so fini delci (PM2,5). Ta se bo zmanjšala za več kot polovico, in sicer s trenutno dovoljenih 25 µg/m³ na 10 µg/m³ do leta 2030.

Ob tem so sprejeli tudi dnevno omejitev onesnaženosti 25 µg/m3, ki ne sme biti presežena več kot 18 dni na leto, ne pa tudi znižanja na 15 µg/m3 do leta 2035.

Aktualna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 2021 so sicer, da povprečna dnevna raven finih delcev ne sme presegati 15 µg/m³, povprečna raven v koledarskem letu pa ne bi smela presegati 5 µg/m³.

Politični dogovor tudi ne opredeljuje dodatnega znižanja mejnih vrednosti do 2035, kot je bilo predlagano na začetku.

Iz EP so nam odgovorili, da bo EP na plenarnem zasedanju, ki bo potekalo med 22. in 25. aprilom, obravnaval predlog direktive, lo ga bo nato obravnaval še ES. Pojasnili so, da je v večini primerov postopek od začasnega političnega dogovora dalje samo še formalnost, vendar je v primeru pomembnih in spornih dokumentov možnost, da ne bo večinske podpore. Če bi se besedilo predloga na tej točki spreminjalo, direktive ne bi bilo mogoče sprejeti pred evropskimi volitvami junija letos.

Iz ES so nam odgovorili, da trenutno ne morejo predvideti objave v Uradnem listu EU, saj lahko po uradnem sprejetju s strani ES traja od 5 do 20 dni, da se objavi.

V novembrskem članku smo pri Pod črto že takrat pripravili projekcije, kaj pomenijo različne, takrat še potencialne, nove omejitve onesnažensti za Slovenijo glede na trenutno onesnaženost s finimi delci ter kakšne ukrepe lahko na ravni Slovenije sploh sprejmemo za znižanje onesnaženosti zraka.

V prevedeni različici našega članka lahko med drugim preberete, kako so pogajanja glede direktive potekala do zaključnega dogovora. O tem, kaj bo sprejem direktive pomenil za kakovost zraka v Evropski uniji in Sloveniji, pa bomo na Pod črto pripravili tudi nadaljevanje teme.

Mednarodna preiskava: Volilna udeležba v državah Evropske unije

Kot redni poslušalci in poslušalke našega Pod črto podkasta že veste, smo proti koncu lanskega leta otvorili še eno novo temo.

V okviru sodelovanju v mreži EDJNet smo zbrali podatke o volilni udeležbi in z njo povezanih družbeno-ekonomskih dejavnikih za štiri vrste volitev (lokalne, državnozborske, predsedniške in evropske).

Na podlagi zbranih podatkov in intervjujev z domačimi in tujimi strokovnjaki decembra lani objavili dve epizodi Pod črto podkasta o o volilni neudeležbi v Sloveniji in Evropski uniji.

V sklopu mednarodne preiskave The Non-voter time bomb, ki poteka v okviru EDJNet in v koordinaciji našega partnerskega medija Divergente, pa je bila februarja objavljena še interaktivna spletna stran s podatki o volilni neudeležbi v Evropski uniji. Pri pripravi spletne strani smo pod Pod črto sodelovali z zbiranjem in preverjanjem podatkov za Slovenijo:

• The non-voter time bomb: interaktivna spletna stran

Tema o volilni neudeležbi je letos še posebej aktualna, saj bodo junija potekale volitve v Evropski parlament, na katerih je volilna udeležba v Sloveniji najnižja.

Ob tem pa je v Sloveniji aktualna tudi razprava o ureditvi volilnega sistema. Za junij letos leto je tako napovedan posvetovalni referendum, ki naj bi potekal istočasno z evropskimi volitvami in na katerem naj bi odločali o spremembah volilnega sistema pri nas.

Temo o volilni neudeležbi bomo zato pri Pod črto nadaljevali tudi v letošnjem letu.

Pomembne družbene teme že deseto leto preiskujemo z vašo podporo. Hvala vsem, ki ste že podprli naše delo v tem letu!

Finančno poročilo za januar in februar 2024

Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste spremljali, komentirali, delili in celo soustvarjali naše vsebine v prvih dveh mesecih letošnjega leta.

Še posebej smo hvaležni vsem, ki ste nas podprli tudi z donacijo. V januarju in februarju ste nas bralke in bralci podprli z 2.080,88 evra donacij, najlepša hvala!

Prek donatorskih pogodb nas je v letu 2024 do sedaj podprlo 6 donatorjev, ki se jim prav tako najlepše zahvaljujemo.

Imate podjetje in bi želeli podpreti naše delo? Kadarkoli se lahko pridružite naši skupnosti donatorjev.

Prilivi in odlivi: januar 2024

Donacije bralk in bralcev: 1.535,88 EUR

Donacije podjetij: 500,00 EUR

Stroški dela: 32.212,63 EUR

Drugi prilivi: 123,71 EUR (priliv ZZZS iz naslova refundacij za plače v letu 2023)

Provizije, davek, administracija, storitve in drugo: 1.370,79 EUR

Prilivi in odlivi: februar 2024

Donacije bralk in bralcev: 545 EUR

Stroški dela: 16.100,56 EUR

Provizije, davek, administracija, storitve in drugo: 1.895,08 EUR

Pregledne podatke o vseh prejetih donacijah posameznikov in podjetij, ki nas podpirajo, ter o naših projektnih financiranjih najdete na strani Projekt podpirate.

Hvala vsem, ki že deseto leto spremljate in podpirate naše delovanje. Brez vas naše delo ne bi bilo mogoče.