Infografika: Kako lastniki vplivajo na vsebino Dela

Kako so novinarji izgubili lastništvo v Delu in kakšne so posledice? Oglejte si v infografiki.

Prenesite infografiko v formatu PDF.

Največji slovenski časopis Delo je danes v lasti idrijskega podjetja FMR, katerega glavni dejavnosti sta financiranje in upravljanje naložb. FMR je del poslovne skupine Kolektor, njegov predsednik uprave pa je idrijski poslovnež Stojan Petrič, sicer dolgoletni vodilni menedžer Kolektorja.

V Kolektorju se do leta 2015 niso ukvarjali z mediji (takrat so prevzeli Delo), ampak so bili znani predvsem po izdelavi komponent za avtomobilsko industrijo. V zadnjih letih so postali tudi eden izmed največjih slovenskih izvajalcev gradbenih del in so med drugim kandidirali za izgradnjo drugega železniškega tira do Luke Koper in druge cevi v predoru Karavanke. Ob tem so močno navzoči tudi v energetiki.

Zakaj je takšna poslovna skupina vstopila na medijski trg?

V naši infografiki o lastnikih časopisa Delo smo pokazali, da se to ni zgodilo prvič.

Po osamosvojitvi Slovenije so se začela nekdanja družbena podjetja lastninsko preoblikovati. Nekdanji in tedanji zaposleni novinarji Dela ter njihovi družinski člani so lahko v podjetje vložili lastninski certifikat in nakupili dodatne delnice po polovični ceni. Leta 1995 so bili zaposleni večinski lastniki Dela. Po končanem lastninjenju so imeli v podjetju 60-odstotni delež, 20 odstotkov je obdržala država (oziroma njena sklada kapitalska in odškodninska družba), 20 odstotkov pa je – sicer za krajše obdobje – dobil republiški sklad za razvoj (ta delež je nato prevzela Krekova družba).

Vse to se je spremenilo, ko je Delo leta 1999 vstopilo na ljubljansko borzo. Vrednost delnice je zelo narasla – z nekaj tisoč na več kot 20.000 tedanjih tolarjev, zato so novinarji prodali večino delnic. V prihodnjih nekaj letih je začela njihove delnice prikrito – s pomočjo mreže Infond in nekaterih drugih podjetij – kupovati Pivovarna Laško, ki je do sredine leta 2005 lastniško obvladovala največji slovenski časopis.

Pivovarna Laško je svoje lastništvo v Delu javno razkrila šele spomladi 2007, ko je skupaj z odvisnima družbama Radensko in Talisom objavila javno prevzemno ponudbo. V Delu je pivovarna pridobila 94-odstotni delež, hkrati pa je postalo Delo leta 2008 tudi večinski lastnik mariborskega časopisa Večer, kjer so imeli skoraj 80-odstotni lastniški delež. Do konca leta 2008 je bila tako Pivovarna Laško lastnica dveh največjih slovenskih časopisov.

Politično mešetarjenje s časopisom

Lastništvo Pivovarne Laško je bilo ključno za prihodnji razvoj časopisa, pa tudi slovenske medijske krajine.

Leta 2005 so v gospodarski redakciji Dela objavili več člankov in komentarjev, v katerih so kritizirali odločitev urada za varstvo konkurence, ki je po koncu »pivovarske vojne« dovolilo združitev Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Po mnenju komentatorjev Dela so pri varuhu konkurence dovolili monopol na trgu pijač, a pri tem niso poskrbeli za potrebne varovalke in zaveze, s katerimi bi Pivovarni Laško preprečili morebitno zlorabo monopolnega položaja in zaščitili potrošnike.

Pivovarski lastniki niso hoteli brati kritik na straneh lastnega časopisa, zato so poslali vodstvu in uredništvu Dela zelo jasno sporočilo: še eno tako, pa letite, so se spominjali naši sogovorniki. Trenja med časopisom in lastniki so se stopnjevala in grožnja se je kmalu uresničila. V naslednjih nekaj mesecih so vodilni v Pivovarni Laško poskrbeli, da je tedanji direktor Dela Tomaž Perovič odstavil odgovornega urednika Darijana Koširja. Nato je odstopil še Perovič.

Še bolj usodno je bilo srečanje pri tedanjem predsedniku vlade Janezu Janši poleti 2005, ki se ga je udeležil tudi predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.

Pivovarna Laško je po prevzemu Pivovarne Union obvladovala večino slovenskega trga pijač. Vendar so za krepitev položaja potrebovali še privilegiran položaj na trgovskih policah, smo izvedeli med preiskavo. Zato so hoteli skupaj z Istrabenzom – tedanjim lastnikom večjega dela slovenske prehrambne industrije – kupiti državni delež v največjem slovenskem trgovcu Mercatorju.

Za ta delež so bili v Pivovarni Laško pripravljeni politiki prepustiti vpliv v časopisu in popolnoma spremeniti uredniško politiko Dela z leve sredine na desno. Za predsednika uprave Dela so v začetku leta 2006 imenovali Danila Slivnika, za odgovornega urednika pa Petra Jančiča, oba naklonjena desnim političnim strankam.

Slabi dve leti pozneje so lastniki zaradi spora med Boškom Šrotom in Janezom Janšo znova posegli v vodstvo Dela in njegovo uredniško politiko. Danilo Slivnik in Peter Jančič sta odstopila in Delo je postalo bolj kritično do Janševe vlade.

Padec ugleda in vrednosti

Vse to je imelo zelo negativne posledice na ugled, vrednost in naklado Dela. Zaradi odmevnih kadrovskih sprememb je naklada Delu v tistem obdobju padala hitreje kot ostalim dnevnikom (Dnevniku in Večeru), prav tako je močno padla vrednost podjetja, ki je bilo deset let po »pivovarski vojni« vredno desetkrat manj, kot je zanj plačala Pivovarna Laško.

Trajno se je spremenilo tudi razmerje moči in vpliva v časopisu. Uredniki med novinarji niso več veljali za branike pred lastniškimi posegi, saj so jih lahko lastniki kljub nasprotovanju kolektiva kadar koli odstavili in imenovali nove. Med novinarji se je po besedah več naših sogovornikov razširil občutek nemoči in posledica je bila samocenzura, zaradi katere so se začeli izogibati temam, ki so se dotikale poslovnih interesov lastnika in njegovih partnerjev.

Takšen odnos do medijske lastnine se je ohranil tudi po letu 2015, ko je Delo prevzelo idrijsko podjetje FMR. Tudi novi lastniki so od zaposlenih pričakovali predvsem lojalnost: pozitivno poročanje o interesih lastnika in njegovih partnerjev, med katere sodijo tudi nekateri vplivni posamezniki iz politike in gospodarstva, denimo ljubljanski župan Zoran Janković. Urednike so, enako kot nekoč Pivovarna Laško, imenovali brez soglasja kolektiva in jih zamenjali, ko jim niso več ustrezali.

To se je nazadnje zgodilo letos pomladi, ko so na Delu po sporu s predstavnikom lastnika Stojanom Petričem zamenjali vršilca dolžnosti odgovornega urednika Dela Uroša Urbasa. Tega je v začetku aprila nasledil dolgoletni urednik tabloida Slovenske novice Bojan Budja. Naklada Dela pa se giblje okrog 20.000 izvodov, kar je približno za tretjino manj kot v času prevzema.

 

(Avtor članka je bil med letoma 2004 in 2017 zaposlen pri časopisu Delo.)

Preberite vse tri dele preiskave:

Dnevni časopisi (1. del): kako so novinarji prodali lastništvo

Dnevni časopisi (2. del): mala šola trgovanja z medijskim vplivom

Dnevni časopisi (3. del): kako lastniki Dela vplivajo na poročanje novinarjev

 

Članek je del projekta Medijsko lastništvo. Preberite vse članke v seriji.

Avtor člankov in zbiranje podatkov: Lenart J. Kučić
Vodja projekta: Taja Topolovec
Urednik člankov in preverjanje dejstev: Anže Voh Boštic
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Matija Medved
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Oblikovanje infografik: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Gašper Uršič (studiokruh)
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec

Projekt medijsko lastništvo je del projekta, ki ga sofinancira NEF – Mreža evropskih fundacij v okviru projekta Civitates.

Mnenja, odkritja, zaključki in priporočila v projektu so delo avtorjev Pod črto in ne odražajo nujno mnenja fundacije ali projektnih partnerjev.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Bojan Šrot #Delo #FMR #Janez Janša #Kolektor #mediji #medijski trg #medijsko lastništvo #Pivovarna Laško #Stojan Petrič #Večer

Deli zgodbo 0 komentarjev