Domovi za starejše skrbijo za ene izmed najbolj ranljivih članov naše družbe. A čeprav jim je zaupana tako pomembna naloga, javnost o oskrbi v domovih ne ve veliko. O njej sodimo zgolj na podlagi posameznih zgodb o neprimernem ravnanju s stanovalci v domovih, ki vsake toliko pricurljajo v medije.

Na Pod črto smo se zato odločili preveriti, kako kakovostno nego in oskrbo domovi za starejše v državi nudijo svojim stanovalcem. To smo želeli storiti preko jasnih statističnih kazalnikov, ki bi nam omogočili, da bi domove lahko primerjali med seboj.

Ugotovili smo, da državne baze kazalnikov kakovosti v domovih za starejše nimamo. Zato smo se za informacije obrnili neposredno na vseh 115 domov za starejše v državi oziroma njihovih enot.

Domove smo povprašali po statistikah raznih zdravstvenih in socialnih kazalnikov, ki smo jih izbrali na podlagi priporočil strokovnjakov in znanstvene literature. Vprašali smo po številu padcev v domu, saj ti kažejo, kako uspešno dom preprečuje nevarne padce pokretnih stanovalcev. Zanimalo nas je število razjed zaradi pritiska oziroma preležanin, ki so jih v domu dobili nepokretni stanovalci. Iz tega podatka namreč lahko sklepamo, kako dobro v domu preprečujejo preležanine. Nadalje smo vprašali po številu prenosov večkratno odpornih bakterij, ker so te za starejše lahko smrtno nevarne. Želeli smo vedeti, kako dobro imajo v posameznem domu takšne prenose pod nadzorom. Poleg tega smo jih povprašali še po zadovoljstvu stanovalcev in po tem, ali v domu uporabljajo sistem upravljanja kakovosti.

Na podlagi pridobljenih podatkov smo nameravali sklepati o kakovosti dela v posameznem domu. A to ni bilo mogoče. Zakaj?

Prvič, okoli desetina domov za starejše oziroma 11 od 115 enot domov v državi se tudi po večkratnih kontaktiranjih na naša poizvedovanja sploh ni odzvala.

Tudi tisti, ki so se odzvali, v večini primerov niso poslali popolnih podatkov. Ker je zbiranje podatkov opcijsko in namenjeno zgolj notranji evalvaciji dela, vsi domovi podatkov o kakovosti ne beležijo. Stanja vsaj enega izmed kazalnikov ne beleži okoli petina vseh domov v državi.

Naslednji problem je definicija kazalnikov. Skoraj polovica vseh domov je vsaj enega izmed kazalnikov definirala po svoje. Zato ga beleži v drugačni obliki kot v tisti, po kateri smo povpraševali (in v kateri posamezno statistiko opredeljuje večina stroke).

Podatki, ki smo jih prejeli od domov, med seboj torej niso primerljivi. Iz njih zato ne moremo razbrati trenutnega stanja v slovenskih domovih za starejše. Netransparentnost delovanja domov pa je posledica odsotnosti kakršnegakoli enotnega sistema zbiranja podatkov oziroma neučinkovite in nepravilne državne politike pri spremljanju dela domov za starejše.

Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili, pa vseeno lahko do neke mere sklepamo, kako dobro v posameznem domu skrbijo za preprečevanje padcev in razjed. Manj nam podatki povedo o tem, kako dobro preprečujejo prenose večkratno odpornih bakterij. Poglejmo.

Padci (in zdrsi)

Padci za starejše predstavljajo veliko tveganje, saj njihove posledice, predvsem zlomi kosti, občutno zmanjšajo kakovost življenja. V najhujšem primeru so lahko smrtno nevarni. Njihovo preprečevanje je zato bistvenega pomena.

Samo trije domovi v državi števila padcev ne spremljajo. Ostali domovi padce večinoma beležijo na dva načina: ali beležijo število vseh padcev ali pa skupno število vseh padcev in zdrsov letno. Zanimivo je, da oba načina beleženja variirata v enaki lestvici. Od 0,06 padca (in zdrsa) letno do več kot 4 padce (in padce in zdrse) letno na stanovalca. Najmanj padcev je bilo zabeleženih v Domu Moste-Polje, največ padcev pa v Obalnem domu Koper.

Razlika je zelo velika, ampak sodeč po odgovorih strokovnjakov sta oba ekstrema enako slaba. Izjemno nizko število padcev je pri starejši populaciji nemogoče. Pomeni, da domovi vseh padcev ne zabeležijo.

Enako slabo je previsoko število padcev. Če povprečen pokreten stanovalec doma pade skoraj petkrat na leto, to pomeni, da dom ni sprejel potrebnih ukrepov, ki bi stanovalca varovali.

Razjede zaradi pritiska

Podatki o razjedah v domovih so bolj zanesljivi. Ker se razjede beležijo v zdravstvenih kartonih, ni bojazni, da določene razjede ostanejo zamolčane.

Devet domov za starejše letnega pregleda kartonov vseeno ne dela in nam podatkov ni posredovalo. Večina domov pa nam je podatke posredovala. Glede na te podatke je uspešnost preprečevanja razjede zaradi pritiska v domovih zelo različna.

Iz devetih domov v državi poročajo, da v njihovem domu v zadnjem letu beleženja ni nastala niti ena razjeda zaradi pritiska. Po drugi strani je v nekaterih domovih preležanino dobila skoraj tretjina vseh nepokretnih stanovalcev. Morda na rezultate vpliva tudi populacija v domu: pri nekaterih ljudeh je razjedo namreč skoraj nemogoče preprečiti. A vseeno velja: kjer je razjed manj, je program preprečevanja razjed boljši. Boljša je torej tudi oskrba.

Bolnišnične okužbe

Večkratno odporni mikroorganizmi lahko pri starejših povzročijo nevarne okužbe, kot sta sepsa in pljučnica. Zato morajo v domovih preprečevati prenos teh bakterij med stanovalci. Toda kako dober je sistem preprečevanja prenosov večkratno odpornih mikroorganizmov v domovih za starejše, ne vemo.

V domovih za starejše namreč ne testirajo svojih stanovalcev na kolonizacijo z bakterijami, ki so lahko smrtno nevarne. Zato niti ne morejo vedeti, koliko ljudi v domu je koloniziranih, kaj šele, koliko kolonizacij je posledica prenosov znotraj doma.

Če v domu ne vejo, kateri stanovalec je koloniziran z večkratno odpornim mikroorganizmom, tudi ne morejo zagotoviti, da se bakterija ne širi. Uspešno preprečevanje prenosov bakterij onemogoča še nezadostno izobraženo osebje v domovih in primanjkovanje kapacitet za izolacijo koloniziranih stanovalcev.

Zadovoljstvo in razlogi za nezadovoljstvo

Kljub temu, da večina domov za starejše upošteva predpisane kadrovske normative, je kadra v domovih za starejše zelo malo. Sodeč po podatkih, ki nam jih je posredovala Skupnost socialnih zavodov Slovenije, v domovih za starejše dela malo tako zdravstvenega kot socialnega kadra. V nobenem domu za starejše ni zagotovljeno, da je vedno prisotna diplomirana sestra. Prav tako je premalo socialnega kadra. V Mostah, na primer, je število socialnih delavcev na enega stanovalca 0,2.

Glede na ankete, ki smo jih pridobili od doma v Mostah, je premalo kadra glavni razlog za nezadovoljstvo stanovalcev v domu. Stanovalci doma starejših Moste-Polje so z oskrbo v domu zadovoljni najmanj izmed vseh starejših v državi. Na lestvici od ena do pet dosegajo oceno 3,5.

Absolutno gledano je to sicer precej visoka številka. V povprečju so stanovalci v slovenskih domovih precej zadovoljni: povprečna ocena je okoli štiri. A tako visoko zadovoljstvo lahko po mnenju strokovnjakov pripišemo predvsem značilni skromnosti starejših generacij in ne nujno vzornim razmeram v domu.

Podatke o zadovoljstvu smo sicer prejeli od okoli polovice domov.

Kaj preverjajo inšpekcije

V naši preiskavi smo ugotovili precej pomanjkljivosti pri delovanju domov, a tudi to, da teh pomanjkljivosti nihče nima pod nadzorom.

Nadzor nad delom domov za starejše sicer obstaja. Izvajata ga socialna in zdravstvena inšpekcija. A pristojnosti inšpektoratov so zelo ozko začrtane, zato noben organ ne preverja najpomembnejših aspektov dela. Kot tega, na primer, kako ustrezna je recimo zdravstvena nega v domu.

Nam pa delo obeh inšpekcij dodatno osvetli stanje znotraj domov za starejše v državi, zato smo pri Pod črto preverili, kaj so pri svojem delu ugotovili.

Socialna inšpekcija ugotavlja, da glavno kršitev v domovih predstavlja neupoštevanje kadrovskih normativov. Ponavlja se še neprimerno zaračunavanje cene, nepravilna prostorska ureditev in neprimerno ravnanje s stanovalci. Med letoma 2012 in 2017 je inšpekcija šestnajstim domovom za starejše izdala 24 odločb.

Zdravstvena inšpekcija je veliko večino odločb, kar 26 od 28 odločb, izdala zato, ker dom za starejše ni imel oziroma ni izvajal načrta za preprečevanje legioneloz. To nam pokaže, da se zdravstvena inšpekcija ne ukvarja z ostalimi pomembnimi zdravstvenimi tveganji, kot so padci, razjede in okužbe z večkratno odpornimi mikroorganizmi.

Razlika med javnimi domovi in koncesionarji

V Sloveniji obstajata dve vrsti domov za starejše: javni domovi, ki jih je zgradila država (oziroma jih je prevzela v upravljanje od prejšnje države), in zasebni domovi, ki jim je država podelila koncesijo. Koncesionarji lahko v ceno, ki jo zaračunavajo stanovalcem, vključijo investicijske stroške. Ti domovi so zato v povprečju dražji. Večina zasebnih domov je novejših, zato je edina razlika, ki jo lahko stanovalci pričakujejo, novejša oprema. A oskrba v zasebnih domovih s koncesijo po naši raziskavi sodeč kljub višji ceni ni bolj kakovostna. Uporabnik torej za enako oskrbo v nekaterih domovih plačuje višjo ceno.

Problem je ta, da v Sloveniji primanjkuje kapacitet v domovih za starejše. Zato posameznik v praksi ne more izbirati, ali se bo vselil v cenejši javni ali dražji zasebni dom. Ker si večina ne more privoščiti čakanja na cenejšo sobo, vzame tisto, ki se prva ponudi. Ali bo posameznik sobo dobil v cenejšem ali dražjem domu, je tako odvisno predvsem od sreče.

Rešitve

Problemov, ki smo jih odkrili v naši preiskavi, se država zaveda, so nam povedali tako na ministrstvu za zdravje kot na ministrstvu za delo. A rešitev do danes še ni na vidiku. Področje naj bi uredil dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa kljub drugačnim zagotovilom vlade Mira Cerarja ni bil sprejet. Kljub temu ministrstvo za delo zatrjuje, da bodo sistem spremljanja kakovosti v domovih v prihodnosti uvedli. Prav tako so zagotovili, da bodo premislili o izenačitvi cene in kadrovskih normativih v domovih za starejše.

Ali se bo to res zgodilo, pa bo odvisno od nove vlade.

V dosjeju o domovih za starejše ste do sedaj lahko brali:

• Ali domovi za starejše primerno poskrbijo za nas?
• Kakovost domov za starejše: zbrali smo podatke, ki bi jih morala država
• Metodologija: kako smo prišli do kazalnikov kakovosti v domovih za starejše
• Kako se domovi za starejše spopadajo z nevarnimi bakterijami
• Domovi za starejše: premalo kadra za zdravstveno in socialno oskrbo
• Zakaj so koncesionarji dražji od javnih domov za starejše
• Kateri domovi za starejše niso izvajali ukrepov za zagotavljanje neoporečne vode
• Kateri domovi za starejše so kršili socialnovarstveno zakonodajo
• Kateri domovi za starejše uporabljajo sistem upravljanja kakovosti
• Zakaj vsi dolgotrajno bolni in invalidi ne dobijo primerne oskrbe

O temi lahko poslušate tudi dva Pod črto podkasta:

• Kakšna je oskrba v domovih za starejše
• Zakaj je v domovih za starejše zaposlenih premalo ljudi