Metodologija: kako smo prišli do kazalnikov kakovosti v domovih za starejše

Da se izognemo napačnim interpretacijam tabele o kakovosti nege v domovih za starejše, pojasnjujemo, kako smo prišli do objavljenih številk.

Foto: Centre de Mathématiques Laurent Schwartz, Flickr

Na Pod črto smo od vseh javnih domov za starejše in koncesionarjev v preteklem letu zbrali nekatere kazalnike kakovosti dela. Podatke smo pridobili od sto petnajstih domov za starejše skupaj z njihovimi ločenimi enotami.

Kazalnike kakovosti zdravstvene nege in socialne oskrbe v domovih za starejše smo določili na podlagi strokovne literature in mnenj strokovnjakov. Upoštevali smo zdravstvene kazalnike, ki jim sledijo tudi bolnišnice (število razjed zaradi pritiska, število padcev, bolnišničnih okužb) in stopnjo zadovoljstva stanovalcev. O končni definiciji kazalnikov pa smo se z domovi uskladili med procesom zbiranja podatkov. Definicije kazalcev, kakršne objavljamo, so:

  • število razjed, ki so nastale v domovih za starejše
  • število padcev oziroma število padcev in zdrsov v domovih za starejše
  • število vseh zaznanih bolnišničnih okužb
  • stopnja zadovoljstva stanovalcev

Vsi domovi nam podatkov niso posredovali. Ti domovi so v tabeli označeni kot »neodzivni«. Vsi domovi, ki so nam podatke sicer posredovali, a določenega kazalnika ne beležijo, so označeni kot »ne beležijo«. Vsi tisti, ki so nam podatek posredovali, a pod drugo definicijo (na primer »4. najboljši v Sloveniji« ali »pripomb je zelo malo« namesto numerično zabeležene stopnje zadovoljstva), pa so v tabeli označeni kot »beležijo drugače«.

Domove za starejše smo zaprosili za podatke o vseh kazalnikih kakovosti, ki so jih zbrali v posameznem letu med leti 2010 in 2016. A ker je večina domov posamezne kazalnike začela zbirati šele v zadnjih letih, poleg tega pa različne kazalnike zbira različno dolgo, je računanje povprečja nesmiselno. Zato na zemljevidu objavljamo samo podatke o kazalnikih kakovosti za zadnje zabeleženo leto (leto 2015 ali 2016). V nekaterih primerih je dom en kazalnik poslal le za leto 2015, drugega pa le za leto 2016. V tem primeru je to na zemljevidu posebej označeno.

Vse podatke, ki ustrezajo prej opredeljeni definiciji, smo dodatno obdelali.

Vsi izračuni so nastali na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovali domovi za starejše, in podatkov, ki nam jih je posredovala Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS).

Razjede

Neobdelani podatki med seboj niso primerljivi, četudi so definirani enako, saj moramo pri interpretaciji upoštevati število stanovalcev v domu. Trideset zabeleženih razjed je veliko bolj problematičnih v domu s stotimi prebivalci kot v domu s tristotimi. A tudi računanje odstotkov nam ne bi dalo popolne slike.

Preležanine oziroma razjede zaradi pritiska lahko nastanejo samo pri negibljivosti, zato so za razjede rizični samo nepokretni stanovalci.

Koliko je nepokretnih stanovalcev v posameznem domu, ni jasno, saj se domovi niso poenotili o definiciji nepokretnosti. Zedinili se niso niti o besedi sami – nekateri domovi raje kot o nepokretnosti govorijo o negibljivosti.

Namesto o pokretnosti in nepokretnosti, domovi govorijo o štirih različnih vrstah oskrbe: v oskrbi ena so stanovalci, ki so pretežno samostojni pri izvajanju osnovnih življenjskih opravil; v oskrbi dve so stanovalci, ki so delno odvisni pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti; oskrba tri se praviloma nanaša na nepokretne bolnike, ki so odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev zaradi fizične ali psihične prizadetosti oziroma obeh; oskrba štiri na osebe z demenco.

Ker podatkov o nepokretnih stanovalcev nismo mogli pridobiti, smo upoštevali število stanovalcev v oskrbi tri, ki smo ga dobili od SSZS. Čeprav lahko prihaja do izjem – čisto vsi stanovalci v oskrbi tri namreč niso nepokretni – so nam strokovnjaki priporočili, da pri izračunu razjed v domovih upoštevamo samo populacijo v oskrbi tri in ne celotne populacije doma. Ker točno število nepokretnih ni znano, je primerjava z oskrbo tri najboljši možni približek realne slike, ki nam je v tem trenutku na voljo.

Izračunali smo torej, kolikšen odstotek ljudi v oskrbi tri je v posameznem letu v domu, kjer prebiva, dobil razjedo zaradi pritiska.

Pri interpretaciji podatkov je treba upoštevati tudi možnost, da se je kateri izmed domov oprl na drugačno definicijo razjede, zaradi česar lahko prihaja do odstopanj. Prav tako je možno, da ima kateri izmed stanovalcev več kot eno razjedo, zato lahko pri izračunu prihaja do odstopanj.

Padci

Obratno je pri padcih. Nepokretni stanovalci lahko padejo samo zaradi nepazljivosti sester pri previjanju ali prenašanju stanovalca, zato smo, prav tako po priporočilu strokovnjakov, vzeli v zakup, da se padci pri nepokretnih osebah ne dogajajo.

Namesto tega smo izračunali, koliko padcev se je zgodilo na vsakega pokretnega stanovalca. Spet, podatkov o številu pokretnih stanovalcev domovi nimajo, saj nimajo definicije pokretnosti, zato smo pridobili podatke o skupnem številu stanovalcev v oskrbi ena, dve in štiri; to je stanovalcev, ki so praviloma pokretni. To število smo izračunali tako, da smo od števila vseh stanovalcev v domu, ki so nam jih poslali domovi, odšteli število vseh stanovalcev v oskrbi tri, ki nam jih je poslal SSZS.

V naslednjem koraku smo izračunali, koliko je bilo v posameznem letu padcev na (praviloma) pokretnega stanovalca (stanovalca v oskrbi 1, 2 in 4). Število je povprečje: četudi je v tabeli zabeleženo, da je v določenem domu povprečno enkrat padel vsak pokretni prebivalec, je bolj verjetno, da so določeni stanovalci padli večkrat, medtem ko drugi sploh niso padli.

Možno je tudi, da so nekateri domovi poslano število opredelili kot število padcev, pa kljub temu pod “padce” štejejo tako padce kot zdrse.

Bolnišnične okužbe

Glede na število vseh bolnišničnih okužb v posameznem letu, ki so nam jih poslali domovi za starejše, smo izračunali, kolikšen odstotek celotne populacije v domu je bil v posameznem letu koloniziran z bolnišnično okužbo.

Možno je sicer, da domovi pri pošiljanju podatkov niso upoštevali, da ima en stanovalec več bolnišničnih okužb, zato lahko pride do manjših odstopanj.

Stopnja zadovoljstva

Zabeležena je stopnja zadovoljstva, kakršno so nam poslali domovi za starejše.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: ##domovi #Domovi za starejše

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Socialna država

Ali dovolj dobro skrbimo za najšibkejše člane družbe? Analiziramo neučinkovitost socialne zaščite v Sloveniji.

27 prispevkov

Kakovost domov za starejše: zbrali smo podatke, ki bi jih morala država

Stanja v domovih za starejše ne preverja nihče. Stroka opozarja na posledice, država pa se odgovornosti otepa.

Tema: Socialna država, Zdravstvo
Članek,

Ali domovi za starejše primerno poskrbijo za nas?

Na Pod črto smo od vseh domov za starejše po državi zbrali nekatere podatke o kakovosti oskrbe v domu.

Tema: Socialna država, Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno