Župani, ki so občinske posle dali sebi, občinskim svetnikom, sorodnikom (3)

Objavljamo zadnjih devet županov, ki jih je protikorupcijska komisija ujela pri nezakonitem dajanju občinskih poslov sebi, občinskim funkcionarjem in sorodnikom.

Soavtor: Marko Jerina

Objavljamo zadnjih devet županov, ki jih je protikorupcijska komisija ujela pri nezakonitem dajanju občinskih poslov sebi, občinskim funkcionarjem in sorodnikom. Imena prve in druge deveterice lahko izveste v prvem in drugem članku o nezakonitem poslovanju občin.

grad-celje-celjski-grad-castle-22
Celjski župan Bojan Šrot je posle nezakonito sklepal z ženo Boška Šrota. Foto: Gregor Katič, arhiv Zavoda Celeia Celje

Ta članek objavlja imena še zadnjih devet občin, ki so po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) iz leta 2012 nezakonito poslovale s podjetji občinskih funkcionarjev in njihovih sorodnikov.

V kolikor niste prebrali prvega članka na temo nezakonitega poslovanja občin, vam toplo priporočamo, da najprej preberete tega. V njem je namreč podrobneje pojasnjeno ozadje preiskave KPK. Vseeno pa zaradi jasnosti spodaj še enkrat dodajamo kratek povzetek ozadja preiskave. V kolikor ste že prebrali naš prvi članek, lahko naslednja dva odstavka preskočite in nadaljujete z branjem po mednaslovu.

Po določilih zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK občina od junija 2010 dalje ne sme poslovati s podjetjem, v katerem je funkcionar občine (župan, podžupan ali občinski svetnik) bodisi član poslovodstva bodisi je lastnik podjetja. Prepoved velja tudi za podjetja, ki so v lasti družinskih članov funkcionarjev. Prav tako občina s takim podjetjem ne sme poslovati še eno leto (v kolikor je bil funkcionar lastnik podjetja) oziroma dve leti (v kolikor je poslovodja podjetja) po prenehanju funkcije funkcionarja.

Pri vsaki občini predstavljamo obseg nezakonitega poslovanja, ki ga je ugotovila KPK v obdobju med junijem 2010 in koncem leta 2011, ter obseg celotnega poslovanja s podjetjem v času, ko je mesto občinskega funkcionarja zasedala oseba, povezana s tem podjetjem. Ker je bil zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), ki je veljal do junija 2010, milejši od zdajšnjega ZIntPK, opozarjamo, da poslovanje izpostavljenih podjetij z občino pred junijem 2010 ni bilo nujno nezakonito. KPK poslovanja pred junijem 2010 ni preverjala.

Glavni izgovor: zakona nismo poznali

Preden pa predstavimo še zadnjo deveterico občin pa v par odstavkih strnimo odgovore občin na naše vprašanje, zakaj so s podjetji občinskih funkcionarjev in njihovih sorodnikov sklepale nezakonite posle. To vprašanje smo namreč zastavili vsem 27 občinam, ki smo jih predstavili v treh prispevkih.

Precej občin nam je odgovorilo, da za članstvo občinskih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov v podjetjih niso vedeli. Nekaj izmed teh je tudi priznalo, da občina udeležbe funkcionarjev v podjetjih ni preverjala, čeprav bi jo morala. Neseznanitev s povezanostjo funkcionarjev s podjetji pri kaznovanju ne igra vloge: župane občin, ki so nezakonito poslovale s podjetji, je doletela kazen med 400 in 4000 evri, ne glede na to, ali so funkcionarji, povezani s temi podjetji, občini to povezanost sporočili ali ne. Funkcionarje, ki občini niso sporočili svoje povezanosti s podjetji, pa so bili kaznovani z od 400 do 1200 evri.

Drug pogost izgovor pa je bil nepoznavanje zakonodaje oziroma sprememb na tem področju, ki jih je uvedel zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Že stari Rimljani so poznali rek »nepoznavanje prava škoduje«, in ta norma velja tudi v modernih pravnih sistemih. Zato tako je tako opravičilo težko sprejeti. Se pa ob tem postavlja legitimno vprašanje, ali so predvsem manjše občine prav zaradi svoje majhnosti sposobne spremljati vse spremembe zakonov in predpisov, ki se jih morajo držati pri svojem poslovanju. To še posebej velja za tiste občine, v katerih župani svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Ugotovitve KPK bi tako lahko bile argument za združevanje občin. Res pa je tudi, da so se na nepoznavanje zakonodaje izgovarjale tudi nekatere večje občine, na primer celjska, v kateri je župan Bojan Šrot občinske posle med drugim nezakonito dal podjetju v delni lasti žene svojega brata.

Ravne na Koroškem: ustrezne spominke lahko zagotovi le svetnica

Občina Ravne na Koroškem je s podjetjem Zip Center nezakonito sklenila pogodbo za storitve in blago v vrednosti 92.000 evrov. Direktorica Zip Centra je bila svetnica v prejšnjem sklicu občinskega sveta Alenka Stres (SD). Danes je članica Nadzornega odbora občine, torej organa, ki nadzoruje poslovanje občine. V času mandata Alenke Stres je občina Ravne na Koroškem s podjetjem, ki ga vodi, sklenila za okrog 125.000 evrov poslov. Župan občine je od leta 2006 Tomaž Rožen (SDS).

Na občini so nedovoljeno poslovanje pojasnili z nepoznavanjem sprememb zakonodaje. Povedali so, da je šlo pri nezakonitem poslovanju za naročila izdelkov manjše vrednosti, kot so lokalni spominki, ki jih ni bilo mogoče dobiti drugje. Občina je na podlagi ugotovitev KPK s podjetjem ZIP Center sklenila sporazum o pobotanju, ki je vključeval brezplačne storitve v javno korist.


Celje: župan dal posle bratovi ženi

KPK je ugotovila, da je Mestna občina Celje nezakonito poslala s kar štirimi podjetji v skupni višini dobrih 45.000 evrov. Pri družbi NT&RC, ki je v delni lasti Anice Aužner Šrot, žene brata župana Bojana Šrota (SLS), Boška Šrota, njen direktor pa je županov brat Srečko Šrot, je občina naročala objave v časopisu Novi tednik. Bojan Šrot je župan Celja od leta 1998, Anica Aužner Šrot pa ima pri podjetju NT&RC lastniški delež od leta 2001. Po podatkih Supervizorja je občina Celje od leta 2003 do danes z družbo NT&RC sklenila za dobrih 210.000 evrov poslov.

Pri podjetju Grafika Gracer v lasti Mirana Gracerja (Celjska neodvisna lista), mestnega svetnika v mandatu 2006 – 2010, je Mestna občina Celje naročala tiskarske storitve. V času mandata mestnega svetnika je občina s podjetjem Grafika Gracer sklenila za približno 11.500 evrov poslov.

Občina Celje je po ugotovitvah nezakonito sodelovala pri sofinanciranju projektov Območne obrtne-podjetniške zbornice Celje, katere predsednik je prav tako Gracer. Občina je OOZ Celje v času njegovega mandata izplačala slabih 33.000 evrov.

Četrto podjetje, s katerim je nezakonito poslovala občina Celje, je podjetje Vrvica-trakovi z direktorjem Stankom Esihom (lista Za delovna mesta), mestnim svetnikom od 2002 do 2010.V času Esihovega mandata je občina Celje plačala podjetju Vrvica-trakovi, ki je danes del podjetja Prevent&Deloza, dobrih 5.700 evrov.

Na Občini Celje so pojasnili, da so z omenjenimi podjetji poslovali zaradi nepoznavanja omejitev v zakonodaji. Na svojih spletnih straneh zdaj objavljajo seznam podjetij, za katere velja prepoved poslovanja. Od navedenih poslov je občina sklenila sporazum o ničnosti s podjetjem NT&RC.


Maribor: svetnik snemal občinske TV oddaje

Pri poslovanju Mestne občine Maribor je KPK ugotovila nedovoljeno poslovanje z Gospodarskim interesnim združenjem Stari Maribor in družbo Tele 59. Pri GIZ Stari Maribor je občina nezakonito naročila promocijske aktivnosti Evropske prestolnice kulture in sofinancirala projekt »Špasfest« v višini 9500 evrov. Direktorica GIZ Stari Maribor Tatjana Mileta je bila v mandatu 2006-2010 mestna svetnica na listi Slovenske ljudske stranke. Tej je pripadal tudi nekdanji župan Franc Kangler (SLS), pod vodstvom katerega je občina sklenila posle. V času mandata Tatjane Mileta je občina Maribor z GIZ Stari Maribor poleg omenjenih sklenila še za za slabih 8.000 evrov poslov.

Pri podjetju Tele 59 pa je občina Maribor nezakonito naročiladve televizijski oddaji, za kateri je plačala 6.000 evrov. Direktor podjetja Tele 59 je bil do začetka leta 2012 Janez Ujčič,v prejšnjem in zdajšnjem sklicu predstavnik Mariborske liste v mestnem svetu.V prejšnjem sklicu mestnega sveta je občina s podjetjem Tele 59 sklenila še za 146.000 evrov poslov. Z občine so nam sporočili, da so glede nedovoljenega poslovanja s Tele 59 sklenili sporazum o ničnosti in pobotanju zahtevkov.


Ribnica: rekordnih 607.000 evrov nezakonitih izplačil

Občina Ribnica, ki jo vodi dolgoletni župan Jože Levstek (SDS), je po obsegu spornih poslov rekorderka med vsemi predstavljenimi občinami. Podjetju Tanko, d.o.o., v katerem je bil do januarja 2012 direktor Alojzij Levstek, brat podžupana Vinka Levstka, je občina nezakonito izplačala kar 607.000 evrov. Podžupan Vinko Levstek je na zadnjih volitvah prav tako kandidiral na listi SDS.

Nezakoniti posli so po pojasnilih občine obsegali postavitev tabel ob ribniški naravoslovni poti, sanacijo udora meteorne vode, ureditev, modernizacijo in asfaltiranje javnih poti, ureditev smetišča, urejanje poljskih poti, gradnjo ceste in komunalne infrastrukture, ureditev potne mreže in izgradnjo nadomestne gozdne vleke. S podjetjem so poslovali, ker so spregledali določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki poslovanje s sorodniki funkcionarjev prepovedujejo.

Podjetje Tanko je od leta 2008, ko je Vinko Levstek postal občinski svetnik, pa do odstopa Alojzija Levstka z direktorskega mesta podjetja, s poslovanjem z občino zaslužilo dobre štiri milijone evrov.

Ta primer poslovanja je sicer eden redkih, ki je že prišel v javnost pred objavo naših člankov.


Šmartno ob Paki: svetnik občini dobavlja kurilno olje

Občina Šmartno ob Paki je nezakonito poslovala s podjetjem Era koplas d.o.o. v znesku slabih 21.000 evrov. Direktor podjetja Bojan Kladnik je bil namreč vse od ustanovitve občine leta 1996 njen občinski svetnik. Kladnik je z mesta direktorja odstopil junija 2012, od leta 2003 do odstopa Kladnika pa je Era koplas s poslovanjem z občino zaslužila slabih 70.000 evrov. Podjetje je občini prodajalo kurilno olje.

Ker Bojan Kladnik, sicer član stranke LDS, občine ni obvestil, da je direktor podjetja Era koplas in da zaradi tega občina z njim ne sme poslovati, je KPK proti Kladniku uvedla prekrškovni postopek.

Obvestilo uredništva: V primeru občine Šmartno ob Paki ne navajamo imena župana, ker je ta že pokojen. Spoštovanje do pokojnega po mnenju uredništva v tem primeru namreč pretehta nad pravico javnosti do obveščenosti, še posebej zato, ker takšna obveščenost v primeru pokojnika ne bi imela preventivnih učinkov.


Gornja Radgona: svetnik izvaja podjetniške delavnice za osnovnošolce

Občina Gornja Radgona je pod vodstvom župana Antona Kampuša (SD) nezakonito poslovala s podjetjema Lončarič – montaža d.o.o. in SUN Gornja Radgona d.o.o. Direktor prvega podjetja je bil občinski svetnik v prejšnjem mandatu Vekoslav Lončarič, prav tako kandidat stranke SD. Z njim pa je občina po ugotovitvah KPK sklenila za okoli 13.500 evrov nezakonitih poslov za popravila strehe in stropa v telovadnici Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka. Negova. Kot so pojasnili na občini, so nenamerno spregledali dejstvo, da je bil Lončarič v času oddaje poslov še član občinskega sveta. Podjetje Lončarič – montaža je v času celotnega mandata Vekoslava Lončariča z občinskimi posli zaslužilo 118.000 evrov.

Direktor in lastnik podjetja SUN Gornja Radgona pa je po pojasnilih občine še en občinski svetnik, Zlatko Erlih (LDS). Erlih je bil svetnik v prejšnjem in zdajšnjem mandatu, njegovo podjetje pa je z občinskimi sredstvi izvajalo podjetniške krožke na Osnovni šoli Gornja Radgona. Obsega nezakonitih poslov podatki KPK, ki smo jih pridobili, ne navajajo, iz aplikacije Supervizor pa je razvidno, da je SUN med julijem 2010 in avgustom 2011 od občine dobil za 6500 evrov izplačil. V prejšnjem mandatu pa je Erlihovo podjetje SUN od občine dobilo še 9200 evrov.


Grad

V občini Grad in preostalih dveh občinah spodaj na naša vprašanja o spornih poslih, ki smo jim jih poslali že prejšnji teden v torek, do danes niso odgovorili. Zato smo komisijo za preprečevanje korupcije zaprosili za zapisnik o nadzoru nad občino. KPK nam je namreč posredovala le imena občin, ki so kršile zakonodajo, in podjetij, ki so nezakonito poslovala z občino.

Iz podatkov KPK tako sledi, da je občina pod vodstvom župana Daniela Kalamara (neodvisen kandidat) nezakonito poslovala s podjetjem Goričanka. Vrednost nezakonitih poslov za dobavo blaga za osebno nego, hrane in pijače je znašala 32.000 evrov. Zapis o Občini Grad bomo dopolnili takoj, ko od KPK dobimo dodatne podatke.

Posodobitev (28. 3. 2014): Iz naknadno pridobljenih podatkov, ki smo jih od KPK dobili z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, izhaja, da je Srečko Kalamar, lastnik podjetja Goričanka, družnski član župana Daniela Kalamara. Slednji je župan že vsaj od leta 2002, Srečko Kalamar pa je lastnik podjetja Goričanka že od leta 1990. V Supervizorju so na voljo podatki od leta 2003, od takrat do decembra 2012 pa je Goričanka od Občine Grad dobila za dobrih 300.000 evrov poslov.

KPK je tudi ugotovila, da župan podjetja Goričanka občini ni prijavil kot subjekt, za katerega velja prepoved poslovanja. KPK je o ugotovitvah v tem primeru zaradi suma negospodarnega ravnanja občine obvestila tudi Računsko sodišče.


Krško: tiskalnik lahko urgentno zagotovi le svetnik

Tako kot Občina Grad nam tudi Občina Krško ni odgovorila na naša vprašanja o njenem poslovanju. Iz podatkov KPK je razvidno, da je občina, ki so jo med letoma 2011 in 2012 vodili kar trije – župan Franc Bogovič (SLS), podžupanja Ana Somrak in župan Miran Stanko (SLS) – nezakonito poslovala s podjetjema ZVC Lipej-Šerbec d.o.o. in HERMES d.o.o. Z njima je sklenila za dobrih 8.000 evrov nezakonitih poslov: za izobraževanje na področju malega gospodarstva in nakup tiskalnika. Tudi zapis o Občini Krško bomo dopolnili, ko bomo od KPK dobili zaprošene dokumente.

Posodobitev (28. 3. 2014): Odgovor so nam danes poslali tudi z Občine Krško. Direktor podjetja Hermes d.o.o. je bil do aprila 2012 občinski svetnik v prejšnjem mandatu (2006 – 2010) Miran Stanko (SLS). Po pojasnilih občine so nezakonito nabavo laserskega tiskalnika izvedli, ker so ga potrebovali urgentno in ga ni bilo mogoče dobiti nikjer drugje. V času njegovega članstva v mestnem svetu in še dve leti po koncu funkcije (do takrat traja prepoved posovanja z občino) je Stanko s poslovanjem z občino zaslužil 31.400 evrov.

Podjetje ZVC Lipej-Šerbec pa je v solastništvu Metoda Šerbca, prav tako občinskega svetnika v prejšnjem mandatu (2006 – 2010), izvoljenega na listi Posavske unije mladih in Aktivne Slovenije. Podjetje je za občino opravilo deratizacijo, pogodba pa je bila po pojasnilih občine sklenjena pred uveljavitvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Dodelitev subvencij za izobraževanje na področju malega gospodarstva pa je bila sicer leta 2010 in 2011 dodeljena v nasprotju z določili ZIntPK, a je poznejša sprememba zakona tako dodeljevanje sredstev legalizirala. Kot je razvidno iz Supervizorja, je podjetje od občine leta 2010 in 2011 dobilo slabih 7.000 evrov sredstev, med leti 2007 in 2009 pa še dobrih 11.000 evrov.


Lukovica

Občina Lukovica, ki jo vodi župan Matej Kotnik (neodvisen kandidat) je tretja občina, ki nam na naša vprašanja ni odgovorila. Občina je posle v vrednosti 8600 evrov, šlo je za nakup promocijskih majic, nezakonito sklenila s podjetjem Laufer Team d.o.o. Tudi zapis o Občini Lukovica bomo dopolnili, ko bomo od KPK dobili zaprošene dokumente.

Posodobitev (28. 3. 2014): Iz naknadno pridobljenih podatkov, ki smo jih od KPK dobili z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, izhaja, da je podjetje Laufer Team v lasti Francija Bernota, občinski svetnik v mandatu 2006 – 2010. Bernot je tudi direktor podjetja. Omenjenih 8600 evrov je Bernot zaslužil po koncu funkcije svetnika, maja in julija 2011. Po zakonu z občino ne bi smel poslovati še dve leti po sestopu s funkcije. V času, ko je bil mestni svetnik, Bernot z občino ni posloval.

Popravek (2. 4. 2014) V članku smo napačno zapisali, da je občina pod vodstvom župana Celja Bojana Šrota nezakonito poslovala z njegovo ženo, Anico Aužner Šrot. Anica Aužner Šrot je po navedbah medijev žena županovega brata Boška Šrota. Vsebino članka smo temu ustrezno popravili.

Po pojasnilih Mestne občine Celje Bojan Šrot žene nima, občina pa z njegovo zunajzakonsko partnerico ni nikoli poslovala. Za napako se iskreno opravičujemo

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 5 komentarjev



Več iz teme: Nezakonito poslovanje občin

Več deset slovenskih županov je samim sebi, sorodnikom in občinskim svetnikom nezakonito dajalo občinske posle. Razkrivamo, kdo so ti župani.

20 prispevkov

Povzetek preiskave: kako župani zlorabljajo občinska glasila

V prvem prispevku smo analizirali občinska glasila: medije, ki jih lahko župani brez posledic uporabljajo za politično propagando. Za kar …

Tema: Mediji, Nezakonito poslovanje občin
Članek,

Primera Janković in Kangler: zakaj volimo moralno sporne kandidate

V javnomnenjskih anketah v državni in štajerski prestolnici vodita kandidata, ki sta obremenjena z očitki o spornem delovanju.

Tema: Nezakonito poslovanje občin
Mnenje,

5 komentarjev

Vinko Levstek 28. 3. 2014, 15.11

Zanimivo, da ste dali povezavo na spletno stran občinskega odbora stranke Zares Ribnica . Volitve so pred vrati in stranki je potrebno pomagati. To veliko pove o raziskovalnih novinarjih.

Anže Voh Boštic 28. 3. 2014, 18.25

A ne? Zanimivo je tudi, da smo v drugem delu (https://podcrto.si/zupani-ki-so-obcinske-posle-dali-sebi-obcinskim-svetnikom-sorodnikom-2/) izpostavili Davorina Terčona, med drugim kandidata stranke Zares, ki je kot župan Ribnice nezakonito posloval s svetnikom SD Stojanom Gorjupom…

Se opravičujem: Kot župan Sežane, in ne kot župan Ribnice.

Vinko Levstek 31. 3. 2014, 07.47

Ali v sklepu KPK piše da je šlo za korupcijo? Ljudje , dajte preverit ali je zaradi tega bil oškodovan občinski proračun in so bili vsi posli, ki jih je izvajalo podjetje Tanko d.o.o.,speljani vsi potrebni postopki izbire izvajalca. Pri postopkih izbire pa nisem sodeloval. Res pa je da je bil takrat moj brat direktor podjetja , kar pa sedaj ni več in podjetje Tanko d.o.o. lahko sodeluje na razpisih občine. Dokler se v Sloveniji ne bo dalo poudarek na to za kakšno ceno je bila opravljeno delo ali storitev , ampak je bolj pomembno kdo dela , do takrat se bodo dela in storitve preplačevale- avtoceste formalno vse okej samo stokrat predrago.
Obilo uspeha pri raziskovanju vam želim in naj vas potolažim da nisem povezan s korupcijo.

Tine Strela 30. 3. 2014, 19.15

Oprostite, ampak človeka, povezanega s korupcijo pač ne bomo jemali resno.

Beno Cizelj 15. 11. 2018, 17.08

Zanimivo! Torej v manjših krajih nek podjetnik ne sme biti svetnik ali kaj podobnega, ker je takoj nezakonito njegovo poslovanje z občino....čeprav ni drugega izvajalca......ali pa naročiti precej dražje usluge nekoga iz oddaljene občine, da bo to storil, ker domači ne sme.....
Poleg tega vidimo, da to niso ravno posli, ki bi bili naročeni za "domače", "naše". Saj so vendar člani konkurenčnih strank!!!
Ali pa je vse v stilu slovencev....zdu če meni krava crkne, samo da tudi sosedu vsaj ena kura....

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno