Zatiskanje oči častnih meščanov pred spornimi posli župana Jankovića

Častni meščani Ljubljane so sredi januarja v javnem pismu izrazili ogorčenje nad stalnimi napadi na Zorana Jankovića. Obenem si zatiskajo oči pred številnimi spornimi posli župana.

Fotografija: Taja Topolovec

Odprto pismo devetnajstih častnih ljubljanskih meščanov, ki je bilo sredi januarja objavljeno v več medijih, lahko povzamemo takole. Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in njegovi ekipi gredo po njihovem mnenju vse zasluge za razvoj mesta Ljubljane. Ljubljana z Jankovićem postaja mesto  »v miselnih okvirjih 21. stoletja«, kot so zapisali. V nekaterih ozirih bo pod Jankovićevim vodstvom v prihodnosti celo lepša in boljša od primerljivih glavnih mest v Evropi, menijo podpisniki pisma.

Obenem v pismu izražajo kritiko do po njihovem mnenju stalnih napadov na Jankovića, na njegovo delo in njegove načrte. »Čedalje več je podtikanj in nasprotovanj vsemu, česar se župan loti s svojo izjemno ekipo, tudi poskusov ustavljanja za mesto pomembnih projektov. Župan ima ogromno podporo pri volivcih, ki zaupajo njegovi viziji in strokovni presoji in ga zato vsakokrat znova z veliko večino tudi izvolijo. Zdi se, da je prav zaradi tega za nekatere postal simbolna oseba, ki jo je treba za vsako ceno ustaviti. Nič novega na Kranjskem. Namesto da bi bili uspehi Ljubljane spodbuda in vzor,« so zapisali častni meščani.

Častni meščani naj bi bili še posebej ugledni posamezniki, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju oziroma ugledu mesta, v katerem prebivajo. Podpisniki pisma so pisana paleta ljudi z različnih družbenih področij. Med njimi najdemo prvega slovenskega predsednika Milana Kučana, Anito Ogulin, ki s projektom Botrstvo pomaga najrevnejšim članom naše družbe, lastnika nakupovalnega središča BTC Jožeta Mermala, častnega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Janeza Kocijančiča, glasbenika Mojmirja Sepeta, profesorico prava Alenko Šelih. Podpisniki pisma so torej posamezniki, ki se lahko pohvalijo z visokim družbenim statusom.

Zato še bolj preseneča nekritična podpora delu Zorana Jankovića in kritika tistih, ki opozarjajo na sporne prakse ljubljanskega župana.

Pri Pod črto smo že pred dvema letoma pod drobnogled vzeli njegov največji projekt – gradnjo Športnega centra Stožice. Pokazali smo, kako je projekt izvrtal 135-milijonsko luknjo v slovenske banke. Podizvajalci, ki so gradili Stožice, pa so ostali brez 30 milijonov evrov plačila za svoje delo. Pokazali smo tudi, da je za ta debakel kriv predvsem Zoran Janković s svojo ekipo. Projekt so namreč Janković in ekipa pripravili pomanjkljivo in izvedli na silo. Občina je posel dala gradbenim podjetjem, ki zaradi svoje majhnosti posla niso bila zmožna financirati. Dodatna prizadevanja za kanaliziranje javnega denarja Jankovića v ta gradbena podjetja so trenutno predmet več kazenskih postopkov.

Problemu okoli gradnje Stožic se častni občani v svojem pismu ne posvečajo – v bistvu ga niti ne omenijo. Častni meščani so v pismu zapisali, da jih o uspešnosti dela Zorana Jankovića informira kar občinsko glasilo, s katerim upravlja Janković. Izdaja ga namreč prav mestna občina. »Mesečnik Ljubljana, ki ga dobivajo vsa gospodinjstva […], sproti obvešča o vsem, kaj je bilo storjeno za prijaznejše, bolj zdravo, solidarno življenje in razvoj,« so zapisali častni meščani.

O propadlih podizvajalcih, ki so gradili Stožice, to občinsko glasilo ni poročalo. Ga pa Janković izkorišča za svojo politično propagando. Kot smo pri Pod črto razkrili v naši preiskavi o občinskih glasilih, je ljubljanska občina za izdajanje mesečnika Ljubljana le v letu 2018 namenila več kot 600.000 evrov javnega denarja. V mesecih pred lokalnimi volitvami leta 2018 je glasilo objavilo dva intervjuja, ki sta hvalila dosežke Jankovića in ekipe. Najprej v septembrski številki, kjer je moč najti intervju s podžupanoma Tjašo Ficko in Janezom Koželjem. V oktobrski pa nato še z županom samim. Za opozicijo ali druge županske kandidate pred volitvami v glasilu ni bilo prostora.

Da je Janković glasilo Ljubljana neupravičeno uporabil za volilno propagando, je v svoji sodbi ugotovilo tudi upravno sodišče. A za častne meščane je, kot kaže, občinsko glasilo pod vplivom župana relevanten medij, na podlagi katerega ocenjujejo uspehe tega istega župana.

Skrb vzbujajoča je tudi ocena častnih meščanov Ljubljane, da gre pri problematiziranju dela ljubljanskega župana predvsem za podtikanja in nasprotovanje vsemu, česar se župan loti. Javnosti je splošno znano, da je Janković danes vpleten v množico sodnih postopkov. Pri Pod črto smo že leta 2017 razkrili ovadbe proti Jankoviću, ki kažejo na sistematično nezakonito delovanje ljubljanskega župana.  Med drugim smo razkrili tudi ovadbo v primeru »Farmacevtka«, ko je Janković v zameno za posredovanje pri zaposlitvi farmacevtke v Lekarni Ljubljana od nje zahteval in nato tudi dobil spolne usluge.

Ovadba temelji na pridobljeni dokumentaciji policije in prisluhih pogovorov med Jankovićem in farmacevtko. Janković v tej zadevi na koncu ni bil obsojen – ne zato, ker bi na sodišču dokazal svojo nedolžnost. Postopek proti njemu je padel zaradi procesnih napak tožilstva. Prav je, da se v državi spoštuje vladavina prava in da sodišča ne obsodijo tistih, v pregonu katerih je tožilstvo storilo pomembne procesne napake. A to ne pomeni, da tak obdolženec kaznivega dejanja dejansko ni storil. V primeru Farmacevtke obstaja množica dokazov, ki hudo obremenjujejo Zorana Jankovića. Zato je zelo neodgovorno trditi, da gre pri  problematiziranju delovanja ljubljanskega župana samo za podtikanja.

Na nepravičnosti v naši družbi opozarjamo z vašo pomočjo. Podprite nas v 2020!

Se pa lahko s častnimi meščani strinjamo v eni točki. V pismu so zapisali: »Vztrajamo pa, da je nesprejemljivo, da se odločanje o dejanjih, ki jih je [Janković] obdolžen, vleče v nedogled. Take razmere ustvarjajo legla intrig in obrekovanj, spodbujajo medijske linče, zastrupljajo družbene odnose, predvsem pa preprečujejo skupno ustvarjalno in odgovorno delo.« In dodajajo: »Prepričani pa smo, da župan Zoran Janković zasluži pravično sojenje v razumnem roku. Samo to človeka dokončno opere suma in povrne verodostojnost njegovi besedi.«

Te navedbe častnih meščanov o počasnosti sodnih postopkov tudi po našem mnenju ne bi mogle biti bolj resnične. A bilo bi bolj primerno, da častni meščani odprtega pisma ne bi uporabili za branjenje Zorana Jankovića in njegovega dela, temveč za kritiko delovanja naših pravosodnih organov. In nato svoje odprto pismo z zahtevami po večji učinkovitosti policije, tožilstva in sodišč tudi naslovili predvsem na te organe.

Tudi Pri pod črto smo v zadnjih letih večkrat opozorili na škodo, ki jo družbi delajo takšni dolgotrajni postopki v primeru gospodarskega kriminala in korupcije. Med drugim je posledica dolgotrajnosti postopkov tudi dejstvo, da s 300-milijonskim proračunom ljubljanske občine že vrsto let upravlja župan, ki se je znašel v več kazenskih postopkih in ki trenutno čaka na začetek več sojenj zaradi domnevnih zlorab svojega županskega položaja.

Predvidevamo lahko, da mnenja devetnajstih častnih meščanov, ki so podpisali odprto pismo v podporo Jankoviću, sicer spoštuje precej prebivalcev Ljubljane. Zato so takšna pisma mnenjskih voditeljev še posebej neodgovorna. Človeka, ki je obremenjen z mnogimi sodnimi postopki in upravičenimi očitki o nezakonitem delovanju, označujejo kot nekoga, ki »uživa ugled človeka, čigar beseda ima veljavo«. In kot osebo, ki je kot poslovnež in kot župan »vodil uspešne ekipe, ki so redno dosegale izjemne rezultate v javno dobro«.

Ugledni meščani Ljubljane, ki so kot taki tudi mnenjski voditelji, namreč javnosti – in s tem tudi volivcem v Ljubljani – sporočajo, da ima Jankovićeva beseda kljub množici sodnih postopkov proti njemu in že znanih dejstev o njegovem delovanju še kar povsem nekritično veljavo. Namesto tega bi bilo bolje, če bi častni meščani svoj položaj in ugled v družbi izkoristili za to, da od Jankovića zahtevajo jasne odgovore o njegovih spornih poslih, čemur se Janković že vrsto let izogiba.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #primer farmacevtka #Stožice #Zoran Janković

Deli zgodbo 2 komentarja

Objavljeno tudi v: Dnevnik



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

72 prispevkov

Primer Marina: najbolj zloglasen bordel v Sloveniji (1. del)

Razkrivamo, kako so trije Slovenci ustanovili klub Marina. Pod imenom »wellness klub« sta se skrivali prostitucija in trgovina z ljudmi.

Tema: Kriminal
Članek,

Primer Marina: ženske delajo po dvanajst ur na dan, tudi z vročino (2. del)

V drugem delu razkrivamo, kako je posloval klub Marina, kakšne metode izkoriščanja so uporabili Slovenci, ki so vodili klub, in …

Tema: Kriminal
Članek,

2 komentarja

Franc Mihič 14. 2. 2020, 00.02

Odprto pismo častnih občanov Ljubljane, 2.
DNEVNIK, 18. Januar 2020
»Častni meščani Ljubljane smo na novoletnem srečanju z zadovoljstvom ugotavljali, kako številni so bili posegi, opravljeni v prid mesta in življenja njegovih meščanov. Vsem smo se zahvalili, jim izrekli priznanje in zaželeli, da bi tudi v prihodnje uspešno uresničevali projekte, ki Ljubljano spreminjajo v sodobno prestolnico, v kateri bo še naprej prijetno živeti in ki bo v številnih ozirih lepša in boljša od primerljivih glavnih mest v Evropi. Častni občani smo zadovoljni in enotni, da gredo županu Zoranu Jankoviću in njegovi ekipi vsa priznanja in zahvale za uspešen razvoj Ljubljane. Zato težko razumemo in še manj sprejemamo napade na župana Jankovića. Nobeden od postopkov, ovadb in preiskav, doslej ni dobil sodnega epiloga. Janković ostaja osumljenec, že kar krivec, čeprav brez dokazane krivde. Smo pripadniki vladavine prava, zato obsojamo vse oblike pritiska na preiskovalne in sodne organe. Župan Zoran Janković zasluži pravično sojenje v razumnem roku. Ali za Slovenijo res velja, da je mogoče odpustiti vse razen uspeha?« To berem v Dnevniku, 17. januarja.

Sam menim drugače. Prepričan sem, da demokratična država temelji na tem, da smo vsi državljani enaki pred zakonom. Za vse, tudi za »uspešne«, morajo veljati enaka pravila. Ko nastopijo sumi, da so »uspešni« storili nedopustne napake, jim pravna država ne sme napak kar odpustiti. Upniki, denimo podizvajalci del pri projektu Stožice, so delo opravili, a mnogi niso prejeli plačila, ne podjetniki, kaj šele njihovi zaposleni delavci, ki so ostali brez plač in prispevkov, a tudi brez zaščite države. Mar je oblast in civilna družba v Ljubljani brez empatije do ogoljufanih in v bedo pahnjenih delavcev, ki so oškodovani, dolžniki pa živijo na veliki nogi?
Sklep sodišča je omogočil, da je bilo Damjanu Jankoviću odpisanega 95 odstotkov dolga. V DZ RS je nato potekala okrogla miza z naslovom »Temelji pravne države« o tem, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da na ministrstvu razmišljajo o spremembi zakona in da ves čas spremljajo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi, in dajejo predloge in pobude za spremembe. »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira,« pa je zame nesprejemljivo mnenje Damjana Florjančiča, predsednika vrhovnega sodišča. Ali ni sodišče, ki izvaja zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, se sprašuje tudi ministrica Alenka Bratušek. Ministrica Katičeva je nedavno podala tudi stališče, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pisna ovadba vedno ni obvezna.
V medijih leta 2018 berem: »Stožice so bile izjemno uspešen projekt za Ljubljano, je pred parlamentarno preiskovalno komisijo trdil župan Janković.« Berem še: »Namesto podizvajalcev plačevali razkošje. Vsaj banke, ki so odobrile posojila, bi morale pri taki porabi prižgati alarm. Kredit je bil namreč namenski. Šele leta 2014 je Banka Celje odločno opozorila na nenamensko porabo sredstev. Po mnenju banke to predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo.« K temu ne zasledim nobenega ukrepa države.
Ali ima družina župana Zorana Jankovića res vse prav? Ne, nima. Res pa ima prav samo to: »Delali smo zakonito, to potrjujejo sklepi sodišč. Politika lahko vedno spremeni zakon, če ji ta ne ustreza.« Država, ki »uspešnim in častnim« odpusti napake, ni demokratična.
Franc Mihič, Ribnica
https://www.dnevnik.si/1042919864/mnenja/odprta-stran/odprto-pismo-castnih-obcanov-ljubljane-2

Franc Mihič 14. 2. 2020, 00.05

Pravna država za »uspešne« da, za »Smrtnike« pa ne?
»Ko se drugim godi krivica, ja važno samo to, da meni ostane potica. Čast in dostojanstvo ter resnica ter tegoba drugih, mi je deveta briga«. Na tem temelji neučinkovita krivična politika oblasti.
Prevladuje praksa nepotizma, »zrihtaj mi«, ni važno kako, pa si zame O.K. Račun ni potreben. Kredite, na primer menedžerjev za prevzeme podjetij, če ne gre drugače, pa poravna država. Država ščiti premetene dolžnike in opehari upnike. »Državo naj z davki vzdržujejo drugi«, se še vedno prakticira. Poštenje nima cene. Prevladal je neoliberalizem, proces osebnega okoriščanja na račun javnega, kot pravi dr. Igor Masten. Čisto nasprotje liberalizma in države prava.
Pri izgradnji »STOŽIC«, športno in kulturno zabavnega ter trgovskega centra glavnega mesta oz. župana MOL- a, so marsikateri podizvajalci ostali brez plačila. Tudi podjetnik podizvajalec g. Smrtnik ni dobil plačila za opravljeno delo zaradi nedelovanja pravne države. G. Smrtnik pa je kljub vsemu pokazal empatijo do stiske svojih zaposlenih. Poznal je svojo odgovornost do njih, ki so svoje delo opravili in so pričakovali plačilo. Čeprav je bil podizvajalec, je pričakoval, da bo le dobil plačilo. Zato je vzel kredit, da je delavcem izplačal zasluženo plačilo. Ker na koncu kot podizvajalec ni dobil plačila, je »bankrotiral« in zbolel še za Parkinsonovo boleznijo.
Kako je mogoče, da ni investitor MOL oz. da župan ni poskrbel, da se na projektih financiranih z javnimi sredstvi, ne bi dogodilo kaj tako krivičnega in tragičnega. Ali da bi župan MOL-a, kot investitor, vsaj poskrbel, da se čim prej sanira takšne primere? Tednik TV Slovenije je l. 2017 prikazal ta nerešen problem podjetnika g. Smrtnika, ki je zaradi mobinga države zbolel za Parkinsonov boleznijo. Kako je mogoče, da državna politika, civilna družba, kultura ne reagira ob takih primerih, ko se na javnih investicijah, ki so vsem na očeh, goljufa delavce – sodržavljane? Saj to je posmeh osnovni kulturi in državi prava. Sramota za Slovenijo. Ne spomnim se, da bi na to sramoto kakorkoli reagirali častni občani Ljubljane, glavnega mesta države. Potrudili pa so se in v Dnevniku in Delu objavili javno pismo v podporo Zoranu Jankoviću, ker jih skrbi njegov ugled kot uspešnega ljubljanskega župana, ki da ostaja osumljenec, že kar krivec, čeprav brez dokazane krivde. Častni občani so pripadniki vladavine prava, zato obsojajo vse oblike pritiska na preiskovalne in sodne organe, saj župan Zoran Janković zasluži pravično sojenje v razumnem roku. Menim, da imajo prav, župan g. Janković ima pravico, da ga pravna država korektno obravnava. Menim pa tudi, da to enako velja za vse državljane, tudi za navadne podjetnike »Smrtnike« in njihove zaposlene! Pravna država mora služiti tako »uspešnim« politikom, podjetnikom in županom, a tudi državljanom »smrtnikom«. Imamo demokracijo za vse! Mar (še) ne?
Franc Mihič, Ribnica

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno