»To, kdaj boste prišli do pravice, ne more biti odvisno od tega, kje živite.«

»Treba je skrbeti, da se čas reševanja zadev [na sodiščih] krajša in da nimamo situacije, ko so na posameznih sodiščih ti časi tako zelo različni. Ker pravica za nekoga v Kopru ali Murski Soboti mora biti enako hitra.«

Prvi citat pripada Janku Marinku, generalnemu tajniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Drugi pa Tini Brecelj, državni sekretarki na ministrstvu za pravosodje.

Sodstvo in vlada sta pri obravnavi problematike v slovenskem sodnem sistemu pogosto na različnih bregovih. A tu se, kot kaže, sodna in izvršna veja oblasti strinjata.

Vendar: to strinjanje se mora v prakso šele prenesti. Trajanje sodnih postopkov na slovenskih sodiščih prve stopnje se namreč od sodišča do sodišča močno razlikuje.

V kolikor boste doživeli to nesrečo, da vas nekdo toži, boste na izid tožbe na okrožnem sodišču v Kopru čakali kar dvakrat dlje kot v Murski Soboti. V Kopru je namreč sodišče v pravdnih sporih v letu 2014 povprečno odločilo v 17,5 mesecih, v Murski Soboti pa v 9,6 mesecih.

Na okrajnih sodiščih je situacija nasprotna. Okrajna sodišča v murskosoboškem okrožju (Okrajno sodišče v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru) so pravdo povprečno rešila v 17,1 mesecih, okrajna sodišča v koprskem okrožju (Okrajno sodišče v Kopru, Ilirski Bistrici, Piranu Postojni in Sežani) pa skoraj pol leta hitreje, v 11,8 mesecih.

Pripravo vsebin z donacijami omogočate bralci. Do konca marca zbiramo sredstva za naslednjih šest mesecev delovanja. Podprite nas.

Razlike so očitne tudi na drugih področjih. V kolikor vam umre bližnji in ste njegov dedič, bo zapuščinska obravnava na okrajnih sodiščih v ptujskem okrožju (okrajni sodišči na Ptuju in v Ormožu) v povprečju zaključena v 9,3 mesecih, v celjskem (okrajna sodišča v Celju, Šmarjah pri Jelšah, Slovenskih Konjice, Velenju, Žalcu in Šentjurju) pa skoraj trikrat hitreje, v 3,2 mesecih.

Če vam nekdo dolguje denar, poplačate pa se lahko le z izvršbo na njegovo nepremičnino, bodo okrajna sodišča ptujskega okrožja za izvedbo izvršbe glede na podatke iz leta 2014 rabila kar štiri leta. V murskosoboškem okrožju so okrajna sodišča bistveno hitrejša, saj take izvršbe povprečno opravijo v slabem letu in pol.

Občutne razlike tako med okrožnimi kot okrajnimi sodišči obstajajo tudi na drugih področjih. Kaj je razlog zanje?

Dolgotrajni postopki v sodstvu niso več sistemski problem, se strinjata Janko Marinko z vrhovnega sodišča in državna sekretarka pravosodnega ministrstva Tina Brecelj. To pomeni, da sodstvo ima potrebne kadrovske, infrastrukturne in ostale pogoje za hitrejšo obravnavo zadev na sodiščih. Vedno ni bilo tako: pred letom 2005 je bilo sodstvo kadrovsko in infrastrukturno podhranjeno.

Ključno odgovornost za pohitritev postopkov na tistih sodiščih, kjer potekajo prepočasi, zdaj nosijo predsedniki sodišč in konkretni sodniki, ki zavlačujejo z obravnavami določenih zadev.

Kako lahko sodstvo ukrepa, ko se pojavijo razlike v času trajanja zadev med posameznimi sodišči? Ko je pred nekaj leti na koprskem okrožnem sodišču prišlo do zastojev v reševanju zadev zaradi slabega vodenja, je sodni svet zamenjal predsednika Vitomirja Bohinca s sodnico Darjo Srabotič. »Ob tem smo vedeli, da rabi nova predsednica leto ali dve, da se uvede,« pojasnjuje Janko Marinko. Zato so nekaj sodnikov mariborskega sodišča za leto dni premestili v Koper, da so pomagali pri odpravi zaostankov.

Kaj so okrožna in kaj okrajna sodišča?

Okrožna sodišča praviloma sodijo v zahtevnejših zadevah kot okrajna. Tako okrajna sodišča sodijo v kazenskih zadevah, za katere je najvišja zagrožena denarna kazen ali kazen do treh let zapora. O zadevah, za katere je zagrožena višja kazen od treh let, sodijo okrožna sodišča. V pravdah okrajna sodišča sodijo v sporih do vrednosti 20.000 evrov, o sporih višje vrednosti pa razsojajo okrožna. Zapuščinske in prekrškovne zadeve potekajo le pred okrajnimi sodišči.

V Sloveniji imamo 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč. Delo okrajnih sodišč v posameznem okrožju nadzoruje okrožno sodišče. Izjema je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je samostojna enota.

Menjave predsednikov in premeščanje sodnikov med različnimi okrožji sta le del rešitve. Drug ukrep je selitev sodnih spisov z bolj na manj obremenjena sodišča. Nedavno sprejete spremembe zakonodaje pa bodo omogočile tudi prehajanje sodnikov iz okrajnih na okrožna sodišča in obratno v posameznem okrožju. Tako bodo lahko predsedniki sodišč sodnike prerazporejali z manj na bolj obremenjena sodišča. Sodstvo se sicer po besedah Janka Marinka z vrhovnega sodišča zavzema za popolno združitev okrožnih in okrajnega sodišča v posameznem okrožju v eno organizacijsko enoto.

V kolikor bodo ukrepi učinkoviti, bodo zmanjšali razliko med posameznimi sodišči. Toda, kakšna je še sprejemljiva razlika med njimi? Oziroma, ali obstajajo splošna načela, koliko dolgo lahko trajajo posamezne vrste sodnih postopkov?

Predstavniki sodstva in vlade so junija 2013 podpisali zavezo državljanom, s katero so določili cilje trajanja posameznih vrst postopkov. Kazenske zadeve na okrožnih sodiščih, na primer, bi morale biti do julija 2014 na primer rešene v 12 mesecih, pravdne pa v 11,5 mesecih. Teh ciljev sodstvu in vladi ni uspelo doseči, saj so v letu 2014 kazenske zadeve na okrožnih sodiščih trajale povprečno 13,5 mesecev, pravdne pa 14,2 meseca. Ciljev sodstvo prav tako (še) ni doseglo na gospodarskem in delovno-pravnem področju. Zavezo so sodišča dosegla in presegla le v kazenskih zadevah na okrajnih sodiščih: te bi morala sodišča rešiti v 12 mesecih, povprečen čas rešitve v letu 2014 pa je za kar tri mesece krajši.

Zdaj sodstvo razvija svoje standarde. Vsako posamezno vrsto postopka po pojasnilu Janka Marinka po novem analizirajo po posameznih korakih v postopku. Na primer: koliko časa po prejemu zadeve jo mora sodnik pregledati. Koliko časa po pregledu mora razpisati narok. In tako dalje.

Na podlagi analize teh posameznih korakov bodo nato določili, v kolikšnem času morajo biti rešene posamezne vrste zadev na sodiščih. A teh standardov ne pričakujte že jutri – sodstvo jih bo namreč predstavilo šele prihodnje leto. Šele takrat poteče zakonski rok za njihovo opredelitev. »Treba je videti dejanske čase reševanja zadev, razlike med sodišči, in šele nato postaviti nacionalni standard,« pojasnjuje Janko Marinko.