Zdravnike, ki dodatno služijo kot zasebniki, bo preiskovalo tudi računsko sodišče

Nekateri v javnem zdravstvu zaposleni zdravniki kljub prepovedi še služijo z opravljanjem dodatnega dela prek s.p. ali d.o.o., smo ugotovili na podcrto.si. Zdaj bodo nepravilnosti pri sklepanju tovrstnih pogodb preverjali državni revizorji.

Foto: računsko sodišče
Foto: računsko sodišče

Računsko sodišče je danes na svoji spletni strani objavilo sklep o izvedbi revizije sklepanja pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Pregledali bodo pogodbe, sklenjene v letu 2012 in 2013. Revizorji bodo torej preverjali, koliko zdravnikov dodatno služi z delom prek s.p., d.o.o. ali podjemne pogodbe, ali to počnejo zakonito in ali je najemanje teh storitev z vidika poslovanja bolnišnice upravičeno.

Po besedah vrhovne državne revizorke Nataše Musar Mišeljić, ki vodi revizijo, so se zanjo odločili zaradi preteklega poročanja medijev o tej problematiki in zaradi ugotovitev nekaterih prejšnjih revizij sodišča. Obenem  jih zanima učinek Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) na pogodbeno delo zdravnikov, saj bil namen zakona še dodatno omejiti dodatno delo zdravnikov preko civilnih pogodb.

Za revizijo kranjske bolnišnice so se odločili, ker je med vodilnimi slovenskimi bolnišnicami po deležu najemanja zdravnikov preko pogodb glede na skupne stroške dela bolnišnice.

Na problematiko opozorila že KPK

Problematika dodatnega dela zdravnikov preko pogodb je dobila veliko javne pozornosti letos spomladi z objavo sistemskega načelnega mnenja komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o korupcijskih tveganjih v zdravstvu. Komisija je odkrila 115 zdravnikov, ki so ob zaposlitvi v javnih bolnišnicah s svojim delom dodatno služili pri ostalih javnih ali zasebnih zdravstvenih ustanovah brez ustreznih dovoljenj svojih predstojnikov. Po besedah vrhovne državne revizorke je tudi to poročilo pripomoglo k odločitvi za revizijo kranjske porodnišnice.

Dodatno zdravstveno dejavnost v javnem zdravstvu zaposlenih zdravnikov zakonodaja poostreno nadzira in omejuje zato, ker gre za konkurenčno dejavnost, ob pa tem obstaja nevarnost, da bi dodatno delo zdravnike preobremenilo ali oviralo njihovo stalno pripravljenost in dosegljivost, kjer je ta potrebna. Obenem povečuje možnosti za konflikt med zdravnikovimi zasebnimi in javnimi interesi. Spomnimo, KPK je pri preiskovanju dela Ortopedske Bolnišnice Valdoltra ugotovila, da so v bolnišnici redno zaposleni zdravniki paciente iz svoje zasebne prakse po samoplačniškem pregledu spuščali na operacije mimo pravil čakalne vrste.

Brez sankcij

Kot smo na podcrto.si pisali prejšnji mesec, niso bolnišnice sankcionirale niti enega izmed zdravnikov, ki so dodatno delo kot zasebniki opravljali brez ustreznih dovoljenj. Še več, vsaj trije zdravniki po naših ugotovitvah s kršitvami nadaljujejo. Naše ugotovitve smo na njihovo prošnjo posredovali tudi računskemu sodišču.

Glede na trenutno zakonodajo lahko namreč zdravnike, ki dodatno služijo brez soglasij, kaznuje le javna ustanova, v kateri so ti zdravniki redno zaposleni. Dodatno delo brez soglasij je lahko celo razlog za odpoved delovnega razmerja zdravnika. A predstojniki bolnišnic tega ukrepa do danes niso izvedli.

Zato se postavlja vprašanje, ali lahko napovedana revizija kranjske bolnišnice poostri nadzor in sankcioniranje zdravnikov. Računsko sodišče lahko izda zahtevo za popravljalne ukrepe v bolnišnici, pojasnjuje Nataše Musar Mišeljić. A to ni namenjeno kaznovanju. Ministrstvu za zdravje in vladi lahko predlagajo tudi sistemske ukrepe na nekem področju. »A to je samo priporočilo in tu se lahko pogovarjamo o vprašanju, ali taka priporočila res zaležejo.«

Računsko sodišče bi glede na že znana dejstva o problematiki lahko predlagalo sprejem zakonodaje za ostrejše sankcioniranje zdravnikov, ki dodatno služijo brez ustreznih soglasij oziroma prenos pristojnosti za kaznovanje z vodstev bolnišnic na neodvisne organe, na primer inšpektorate.

Ugotovitve in predlogi revizorjev bodo sodeč po trajanju ostalih revizij sodišča znani v roku leta dni.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

66 prispevkov

Epizoda 22: Širjenje okužb s koronavirusom, podatki in ranljive skupine

Podatki kažejo, da se v Sloveniji epidemija širi počasneje kot v Italiji. Toda vlado zdaj čakajo nova žarišča, predvsem v …

Tema: Podcast, Zdravstvo
Podcast,

Nove ocene gibanja okužb s koronavirusom

V zadnjih dneh se število vseh hospitaliziranih povečuje za osem odstotkov na dan. Rast okužb je torej precej počasnejša, kot …

Tema: Koronavirus, Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno