Za delo brez soglasij ni bil sankcioniran še noben zdravnik, nekaj jih s kršitvami nadaljuje

Več kot 100 zdravnikov je glede na spomladansko poročilo protikorupcijske komisje dodatno služilo brez ustreznih soglasij za delo. Za to početje ni bil sankcioniran niti en - še več, vsaj trije z nezakonitostmi celo nadaljujejo.

klinika golnik
Nekateri zdravniki, ki so zdravniško službo opravljali brez ustreznih soglasij, so bili redno zaposleni tudi na Kliniki Golnik. Foto: Klinika Golnik

Bolnišnice in zdravstveni domovi do danes niso kaznovali niti enega izmed 115 zdravnikov, ki so po ugotovitvah protikorupcijske komisije (KPK) poleg zaposlitve v javnem zavodu nezakonito opravljali dodatno zdravniško službo. Še več, po naših ugotovitvah vsaj trije zdravniki z delom brez soglasij še vedno nadaljujejo.

KPK je v februarskem mnenju o korupcijskih tveganjih v slovenskem zdravstvu odkrila 60 zdravnikov, ki so ob redni zaposlitvi v zdravstvenem domu ali bolnišnici dodatno zdravstveno dejavnost prek podjemne pogodbe opravljali brez ustreznih soglasij.

Petinpetdeset zdravnikov pa je dodatno delo opravljalo prek s.p., d.o.o. ali druge pogodbe, kar Ministrstvo za zdravje absolutno prepoveduje. Dodatno delo prek s.p. ali d.o.o. je za kršitelje davčno manj obremenjeno kot njihove plače ali plačilo prek podjemne pogodbe. Nezakonitosti je KPK preverjala za obdobje med junijem 2012 (uveljavitev Zakona o uravnoteženju javnih financ) in septembrom 2013.

Dodatno zdravstveno dejavnost v javnem zdravstvu zaposlenih zdravnikov zakon poostreno nadzira in omejuje zato, ker gre za konkurenčno dejavnost, ob tem obstaja nevarnost, da bi dodatno delo zdravnike preobremenilo ali oviralo njihovo stalno pripravljenost in dosegljivost, kjer je ta potrebna.

Dodatno delo je zdravnikom tako dovoljeno opravljati zgolj prek podjemne pogodbe, ki se sklene za največ 12 mesecev (z možnostjo obnovitve). Pri tem mora zdravnik pridobiti soglasje ustanovitelja zdravstvenega zavoda (ministrstva oziroma občine) in vodstva zdravstvene ustanove, v kateri je zdravnik zaposlen.

Nenadzorovano dodatno delo pa predstavlja tudi tveganje za konflikt med zdravnikovimi zasebnimi in javnimi interesi – spomnimo le na primer Ortopedske bolnišnice Valdoltra, kjer je nadzor KPK ugotovil, da so v bolnišnici redno zaposleni zdravniki paciente iz svoje zasebne prakse po samoplačniškem pregledu spuščali na operacije mimo pravil čakalne vrste.

Sankcij zoper kršitelje ni

KPK je od vseh 21 javnih zdravstvenih zavodov, kjer je bilo zaposlenih 115 zdravnikov, ki so delali brez soglasij, zahtevala pojasnila, ali in kako so proti kršiteljem ukrepali. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti je opravljanje konkurenčne dejavnosti zdravnika brez soglasja razlog za odpoved delovnega razmerja. Bolnišnice in zdravstveni domovi, v katerih so bili zdravniki zaposleni, bi jih lahko zaradi dela brez soglasij torej celo odpustili.

Od KPK smo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili dopise komisije zdravstvenim zavodom, v katerih KPK te zavode sprašuje po ukrepih zoper zdravnike. Dopisom je bil priložen tudi seznam kršiteljev (ta je objavljen na dnu članka). S KPK so nam poslali tudi odgovore tistih zavodov, ki so na poizvedbe komisije odgovorili.

Komisiji je odgovorilo le 14 od 21 bolnišnic in zdravstvenih domov. Iz pregleda odgovorov je razvidno, da bolnišnice in zdravstveni domovi niso kaznovali niti enega zdravnika, ki je delo opravljal brez soglasij. Še več, na podlagi naše analize lahko sklepamo, da trije zdravniki s kršitvami celo nadaljujejo.

Izgovarjajo se na birokracijo, pretečene roke …

Zdravstveni zavodi so protikorupcijski komisiji večinoma odgovorili, da škode zaradi dodatnega dela svojih zdravnikov niso utrpeli. Poleg tega so se v Splošni bolnišnici Jesenice, Splošni bolnišnici Izola, Kliniki Golnik in na Svetovalnem centru Ljubljana sklicevali na to, da so kršitelji svoje delo opravljali na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred sprejemom novih zakonskih omejitev (junija 2012). Čeprav bi morali po sprejetju ZUJF pridobiti nova soglasja, naj bi kršitelji delali v veri, da ravnajo zakonito.

Delo prek podjemnih pogodb brez potrebnih soglasij so na Onkološkem inštitutu Ljubljana, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opravičevali z dolgotrajnostjo birokratskih postopkov pri pridobitvi soglasij. Opravičilo je zanimivo predvsem v primeru UKC Maribor, saj je so izpostavili, da soglasij v dveh primerih tudi sicer ne bi izdali. Soglasja ne bi dobila zdravnika Jernej Dolinšek, ker v UKC Maribor ne opravlja dežurstev, ter Vojko Kanič, ki za soglasje ni niti zaprosil.

Kljub temu zoper oba kršitelja niso ukrepali, saj naj bi že pretekel šestmesečni rok, v katerem delodajalec lahko kaznuje kršitve svojih zaposlenih. Podobno so pojasnili v Splošni bolnišnici Izola, kjer je bila ugotovljena kršitev starejša kot 12 mesecev.

Odnesli so jo z opozorili

Edini ukrepi so bili torej pozivi in opozorila zdravnikom, naj si uredijo ustrezna soglasja za dodatno delo. Glede na odgovore protikorupcijski komisiji so to storili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v Splošni bolnišnici Murska Sobota in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj so opozorili, da sta njihova kršitelja pri njih zaposlena le delno, iz Zdravstvenega doma Grosuplje pa so pojasnili, da ne morejo ukrepati, saj je kršitelj prekinil delovno razmerje z njimi.

Podobno, vendar z več birokratske akrobatike, se je zgodilo v Zdravstvenem domu Krško. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili od KPK, je razvidno, da je zdravnica Davida Lovšin Jagrič leta 2012 zaprosila za predčasno upokojitev in se upokojila. Mesec dni pred upokojitvijo je ustanovila svoj s.p., prek katerega še vedno posluje z ZD Krško (mesečno so ji letos, z izjemo maja, nakazali po  6.900,00 evrov). Ker je omenjena zdravnica upokojena in ni več zaposlena v ZD Krško, zakonske omejitve zanjo ne veljajo, niti je v zdravstvenem zavodu ne morejo kaznovati.

Eden izmed možnih razlogov za njeno predčasno upokojitev in poslovanje prek s.p. je hkratno prejemanje pokojnine ob dohodkih iz s.p.. Pravila igre na področju upokojenskih samostojnih podjetnikov se sicer spreminjajo, tako da hkratno prejemanje celotne pokojnine ob opravljanju dela preko oblike s.p. za polni delovni čas ni več mogoče. Rok za ureditev statusa je bil sicer podaljšan, tako da bo to zakonsko določilo dejansko v rabi šele s 1. januarjem 2015.

Direktor ZD Krško Damijan Blatnik je pojasnil, da bo sodelovanje z zdravnico trajalo še največ štiri leta, ko bodo specializirali novo zdravnico, za vmesni čas pa bodo poskušali pridobiti zdravnika specialista prek razpisov. Na dosedanje razpise se ni javil še nihče.

Trije zdravniki s kršitvami nadaljujejo

Med kršitelji iz poročila KPK, ki se je nanašalo na obdobje med junijem 2012 in septembrom 2013, pa vsaj trije zdravniki po naših ugotovitvah še vedno nadaljujejo z nezakonitim delom.

Prvi med njimi je ginekolog Frenk Krištofelc, za krajši delovni čas zaposlen v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem. V Zdravstvenem domu Radlje, kjer posluje preko pravne osebe Medilet d.o.o., so nam povedali, s tem delom nadaljuje. Od njih je letos po podatkih aplikacije Supervizor prejel že 10.423,55 evrov. Mag. Stanislav Pušnik, direktor ZD Ravne na Koroškem, v njegovem ravnanju ne vidi nič spornega, saj naj bi dodatno delo opravljal v prostem času, odgovornost za nadaljevanje dela preko oblike d.o.o. pa prelaga na ZD Radlje ob Dravi, »saj so dolžni tako sodelovanje z zdravnikovo d.o.o. prekiniti in z njim, če že, ob našem soglasju, skleniti podjemno pogodbo«.

Njegovo pojasnilo sicer ni pravilno, saj je kršitev razlog za izredno odpoved v javnem zavodu, kjer je zdravnik redno zaposlen. To pa se ne bo zgodilo, saj »si tega, zaradi objektivnih razlogov – kadrovska deficitarnost ustreznih specialistov, v teh pogojih ne moremo privoščiti, saj bi onemogočili izvajanje dejavnosti varstva žena v naši regiji,« je pojasnil Stanislav Pušnik.

Preveč dragoceni, da bi jih odpustili

Podobno so se odzvali v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Tam je zaposlen Bojan Belec, specialist pedopsihiatrije. KPK ga je ujela pri delu prek d.o.o., ki ga je v letu 2012 izvajal pri Osnovnemu zdravstvu Gorenjske. Direktor svetovalnega centra dr. Zoran Pavlović je takrat pojasnil, da je s kršiteljem opravil razgovor, v katerem je ugotovil, da je šlo za delo, ki se je začelo pred zaostritvijo zakonodaje.

Po naši raziskavi pa psihiater Bojan Belec z nezakonitim delom preko pravne osebe Bojan Belec, psihiatrična ordinacija d.o.o., nadaljuje. Januarja letos je bil, denimo, prek omenjenega d.o.o. izbran za izvajalca psihiatrične oskrbe v ljubljanskem zaporu na Povšetovi ulici. Naročilo je težko 17.600 evrov brez DDV, traja pa 12 mesecev. V zaporu so nam potrdili, da delo prek d.o.o. opravlja prav psihiater Belec. Izgovor, da gre za zdravniško delo, ki se je začelo pred sprejemom ZUJF, tako odpade.  Direktor dr. Pavlović zoper Belca vseeno ne bo ukrepal, saj »je [psihiater Belec] tudi zagotovil, da v njegovih preteklih in sedanjih zunanjih angažmajih ni ničesar nezakonitega in je za to pridobil tudi pravna mnenja. Nobenega razloga ne vidimo, da bi kot delodajalec kakorkoli ukrepali.«

Delo preko d.o.o. nam je potrdil tudi psihiater Bojan Belec osebno, ki pa v tem ne vidi težav, saj je njegovo »zdravniško delo v okviru pravne osebe Bojan Belec, Psihiatrična  ordinacija d.o.o., zakonito in dovoljeno.« Imel pa naj bi tudi, kot pravi, »ustrezna soglasja in sklenjeno pogodbo.« Kako je delo prek prepovedane oblike po njegovem mnenju lahko zakonito, nismo izvedeli.

Nedotakljivi

Za komentar smo zaprosili tudi Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je zaposlen pulmolog Željko Perdija, javnosti znan predvsem po sodnem procesu, v katerem so mu očitali odgovornost za smrt pacientke. Že takrat so v Slovenskih novicah poročali, da pulmolog Perdija ob rednem delu služi tudi kot samostojni podjetnik. Zdravnik na koncu ni bil obsojen, dobil je le javni opomin zdravniške zbornice. Njegov takratni delodajalec UKC Maribor pa je svojcem umrle pacientke izplačal 25.000 evrov odškodnine, saj je Perdja med rutinsko punkcijo pacientki po nesreči preluknjal arterijo.

Z opravljanjem nedovoljene zdravniške službe kot samostojni podjetnik (Eco medis s.p.) Perdija nadaljuje. V letošnjem letu je tako poleg dela v Splošni bolnišnici Ptuj prejel še 23.654,17  evrov – 17.524,39 evrov od Zdravstvenega doma Lenart in 6.129,78 evrov od Zdravstvenega doma Ormož. Iz SB Ptuj komentarja kljub večkratnim pozivom nismo prejeli, v ZD Lenart pa so nam potrdili, da Perdija zares opravlja zdravniško delo pri njih. Nasprotno velja za ZD Ormož, kjer so nam zatrdili, da Perdija dela pri njih ne opravlja kot samostojni podjetnik. Po podatkih aplikacije Supervizor je zadnje nakazilo iz ZD Ormož kot samostojni podjetnik prejel marca letos, nakazila iz ZD Lenart pa se nadaljujejo.

Zelo verjetno je kršitev zdravnikov še več. V poročilu KPK je bil namreč zajet samo vzorec največjih zdravstvenih zavodov. A kot smo videli v zgornjih primerih,  zdravstveni zavodi namesto sankcioniranja kršiteljem stopijo v bran.

Po nedavnem poročanju RTV Slovenija naj bi sicer nekatere bolnišnice zaradi dela zdravnikov prek podjemnih pogodb, sp. in d.o.o. zdaj poskušala sankcionirati finančna uprava (Furs). Ta je sprožila davčni nadzor v več javnih zdravstvenih zavodih, saj je več zdravnikov preko s.p. in d.o.o. delalo pri svojem siceršnjem delodajalcu. Na ta način je bilo njihovo izplačilo davčno manj obremenjeno, kot če bi bili zdravniki tudi za nadure in dežurstva plačani s povišanjem (bruto) plače. Furs zato zdaj terja povrnitev neplačanih prispevkov in dajatev. Vendar pa davčni nadzor ne obsega zdravnikov, ki so prek s.p. ali d.o.o. delali pri ustanovi, pri kateri niso redno zaposleni. Kot kaže, za tako nezakonito delo ne bodo sankcionirani nikoli. Oziroma ga lahko brez sankcij v miru nadaljujejo.

Zdravniki, ki jih je KPK ujela pri nezakonitem delu, so bili zaposleni v naslednjih zavodih:

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj,
Klinika Golnik,
Onkološki inštitut,
Osnovno zdravstvo Gorenjske,
Splošna bolnišnica Celje,
Splošna bolnišnica Izola,
Splošna bolnišnica Jesenice,
Splošna bolnišnica Murska Sobota,
Splošna bolnišnica Novo mesto,
Splošna bolnišnica Ptuj,
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec,
Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani,
Univerzitetni klinični center Maribor,
Zdravstveni dom Grosuplje,
Zdravstveni dom Krško,
Zdravstveni dom Ljubljana,
Zdravstveni dom Nova Gorica in
Zdravstveni dom Ravne na Koroškem.

Seznam zdravnikov, ki so po ugotovitvah KPK dodatno zdravniško službo opravljali prek podjemne pogodbe brez ustreznih soglasij

Seznam zdravnikov, ki so po ugotovitvah KPK dodatno zdravniško službo kljub absolutni prepovedi opravljali prek s.p. ali d.o.o. ali druge oblike pogodbe

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

56 prispevkov

Kakovost v zdravstvu: zapostavljena tema, od katere so odvisna življenja

Država na področju zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe ni storila nič omembe vrednega. Nekatere zdravstvene inštitucije vseeno poskušajo izboljšati svoje delo.

Tema: Zdravstvo
Mnenje,

Dr. Marko Noč: Zakaj smo pri zdravljenju infarkta med najboljšimi v svetu

Zaradi skupine zdravnikov pod vodstvom dr. Marka Noča v Sloveniji srčni infarkt letno preživi na desetine ljudi več, kot bi …

Tema: Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno