Zakaj ukinitev ločenega bančnega računa za s.p.-je ne pomeni bistvenega prihranka

Finančno ministrstvo poskuša spremembo zakonodaje, po kateri s.p.-jem ni treba več imeti odprtega ločenega bančnega računa za poslovanje, prikazati kot odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje stroškov poslovanja. V resnici ni čisto tako.

Sberbanka je podjetnikom lani najdražje zaračunavala poslovne račune. foto: Sberbank
Sberbanka je podjetnikom lani najdražje zaračunavala poslovne račune. foto: Sberbank

Finančno ministrstvo je, kot so zapisali v obrazložitvi sprememb zakona o davčnem postopku (ZDavP), z ukinitvijo potrebe po ločenem računu samostojnim podjetnikom želelo olajšati in poceniti poslovanje. ZDavP je je namreč do decembra letos določal, da morajo samostojni podjetniki poslovati prek ločenega bančnega računa – torej, da morajo imeti odprt osebni račun, obenem pa še ločen račun za potrebe svojega s.p.-ja. Petnajstega decembra pa je stopila v veljavo novela ZDavP, ki odpravlja to določbo. Zdaj lahko s.p. tako za zasebno rabo kot za poslovanje uporablja isti račun. To naj bi podjetnike razbremenilo predvsem stroškov vodenja dodatnega (poslovnega) bančnega računa. A prihranki bodo v resnici minimalni. Drug zakon, o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), in interna pravila bank, namreč s.p.-je še kar obvezujejo k odprtju dragega poslovnega računa za poslovanje.

Teoretično lahko podjetnik zdaj zapre precej cenejši osebni račun. Sprememba ZDavP na stroške poslovanja s.p.-ja zato ne bo bistveno vplivala. Bo pa ustvarila dodatno pravno zmešnjavo.

Poslovni računi nekajkrat dražji od osebnih

Kaj je pravzaprav v ozadju spremembe zakonodaje? Za razumevanje precej nejasnih pravil okoli bančnih računov za s.p.-je je treba zgodbo začeti pri zadevi, ki krade spanec vsakemu podjetniku: stroških poslovanja.

Že oktobra 2014 smo na podcrto.si objavili članek o dragih poslovnih računih, ki jih banke ponujajo podjetnikom. Vodenje osebnega računa v slovenskih bankah posameznike stane le par evrov na mesec – na primer, v naši največji banki, NLB, znaša 1,64 evra na mesec. Vodenje poslovnega računa pa banke zaračunavajo po bistveno dražji ceni. Poslovni račun vas bo v NLB stal 11 evrov na mesec, dražja pa bo tudi bančna provizija za plačevanje računov. Najcenejši poslovni račun je lani ponujala Delavska hranilnica, a tudi ta je bil s 4,90 evri mesečnega nadomestila bistveno dražji od osebnega računa. Najdražja je bila sicer banka Sberbank, pri kateri vodenje poslovnega računa mesečno stane kar 18 evrov.

Ko je podjetnik želel odpreti račun za poslovanje svojega s.p.-ja, so mu vse slovenske banke ponudile odprtje dražjega poslovnega računa. Osebnega računa za poslovanje mu ni želela odpreti niti ena banka, smo lani ugotovili z našim poizvedovanjem. Odgovori bank, zakaj ne, so bili različni: nekatere so trdile, da odprtje poslovnega računa omogoča večjo transparentnost poslovanja s.p., druge pa, da lahko ustrezno tehnično podporo podjetnikom zagotovijo le, če ima ta odprt poslovni račun.

Glavni problem in strošek s.p.-jev je torej dejstvo, da morajo za svoje poslovanje odpreti poslovni račun, in ne dejstvo, da so morali do decembra letos imeti odprta dva računa – enega za zasebno rabo (osebni bančni račun), in enega za poslovno rabo (poslovni račun). Finančno ministrstvo bi poslovanje s.p.-jem tako bistveno olajšalo le, če bi zakonodajo spremenilo tako, da s.p.-jem za poslovanje ne bi bilo treba odpreti dražjega poslovnega računa, temveč bi lahko poslovali prek cenejšega osebnega računa. Tega pa finančno ministrstvo ni storilo. Sprememba zakona o davčnem postopku, ki ukinja potrebo s.p.-jev po dveh ločenih računih, je torej le pesek v oči podjetnikom. Poglejmo, zakaj.

Dražjemu poslovnemu računu se ni mogoče izogniti

Po ZDavP od 15. decembra podjetnikom res ni treba več imeti dveh ločenih računov, kar naj bi s.p.-jem znižalo stroške poslovanja. Prej so morali namreč plačevati vodenje dveh računov (osebnega in poslovnega), zdaj pa lahko plačujejo le za vodenje enega.

A finančno ministrstvo ob tem zamolči naslednje dejstvo: ta en račun mora biti zaradi drugega zakona, o plačilnih storitvah in sistemih, in internih pravil vseh slovenskih bank, nujno dražji poslovni račun. Spremeba ZDavP tako s.p.-jem lahko prihrani le en do dva evra stroškov na mesec, ki jih ima podjetnik z vodenjem svojega osebnega računa – v kolikor se podjetnik seveda odloči, da bo svoj osebni račun tudi zaprl in vse svoje zasebne transakcije opravljal prek poslovnega računa. Vpašanje pa je, koliko podjetnikov se bo v resnici odločilo za ta korak. Tudi zato, ker mora imeti podjetnikov računovodja vpogled v račun, prek katerega s.p. posluje. V kolikor podjetnik poslovne in zasebne transakcije opravlja prek enega računa, bo torej računovodja seznanjen tudi z vsemi zasebnimi transakcijami podjetnika.

Zakaj pa podjetnik ne more poslovati prek osebnega računa, ali, če bi tako hotel, imeti odprtih dveh osebnih računov – enega za zasebne transakcije in enega za poslovanje? Kot rečeno, mu to preprečujejo zakon o plačilnih storitvah in sistemih, ter interna pravila bank. Poglejmo, kako.

Bančni račun, prek katerega samostojni podjetnik posluje, mora po zakonu imeti določeno oznako: oznako »T«. Oznaka »T« med drugim pomeni, da bo račun javno objavljen na spletni strani Ajpesa. Osebni računi imajo oznako »A«, ki določa, da so varovan osebni podatek in zato ne smejo biti javno objavljeni. ZPlaSS pa banke med drugim zavezuje, da Ajpesu podajo točne podatke o namenu bančnih računov vseh svojih komitentov. V primeru računov s.p.-jev to torej pomeni, da mora banka Ajpesu javiti, da so računi s.p.-jev računi vrste »T«, in jih zato Ajpes lahko javno objavi. V kolikor banka tega ne stori, ji po ZPlaSS grozi kazen v višini od 2500 do 80.000 evrov, odgovorni osebi banke pa od 400 do 4000 evrov.

Na tem mestu pa stopijo v igro interna pravila slovenskih bank. Namreč, vse slovenske banke oznako »T« pripišejo le poslovnim računom. Osebnih računov pa s to oznako nočejo označiti. Kot so lani za podcrto.si pojasnili pri Banki Slovenije, lahko banke same odločijo, kakšen račun bodo ponudile podjetniku. V praksi to pomeni sledeče: ko oseba pride na banko odpret račun, ga na banki povprašajo, za kakšen namen ga odpira. V kolikor odgovori, da ga odpira za namen poslovanja prek svojega s.p,-ja, mu na banki ponudijo le odprtje poslovnega računa. Tega nato kot račun z oznako »T« prijavijo Ajpesu. Za podjetnika pa to pomeni dražje plačevanje vodenja tega računa od osebnega računa.

Sprememba zakonodaje ne bo imela bistvenega učinka

Tako finančno ministrstvo s spremembo zakona o davčnem postopku ni doseglo prav dosti. V kolikor bi želelo podjetnikom resnično znižati stroške poslovanja, bi moralo nekako doseči, da bi bile banke s.p.-jem za poslovanje pripravljene odpreti cenejši osebni račun. Morda bi lahko ministrstvo predlagalo še spremembo ZPlaSS na način, da bi prijavo računa na Ajpes, prek katerega posluje s.p., omogočilo tudi podjetniku. V tem primeru bi podjetnik lahko na banki odprl osebni račun in ga nato Ajpesu sam prijavil kot račun z oznako »T« ter se s tem izognil internim pravilom slovenskih bank, po katerem imajo lahko oznako »T« le poslovni računi. Zakonodaja namreč nikjer ne določa, da mora imeti s.p. odprt »poslovni« račun.

Na dejstvo, da od 15. decembra veljavna ukinitev potrebe po dveh ločenih računih za s.p.-je slednjim ne bo prinesla bistvenega znižanja stroškov, smo finančno ministrstvo sicer opozorili že letos poleti, ko je spletni portal zurnal24.si poročal o tej nameri ministrstva. Na naša opozorila so nam takrat na ministrstvu odgovorili, da bodo o njih razmišljali, ko bodo pripravljali spremembo zakona o davčnem postopku. A, kot kaže, tega niso storili.

Kdo bo plačal kazen?

Za konec nam ostaja še vprašanje, kaj se zgodi, če podjetnik banki zamolči resnični namen računa – torej, da na banki odpre osebni račun, nato pa prek tega tudi posluje s svojim s.p.-jem. Oziroma, da bi ob spremembi ZDavP ukinil obstoječi poslovni račun in posloval prek osebnega. Spomnimo, to bi bilo v nasprotju z ZPlaSS, saj mora biti račun s.p.-ja javno objavljen na spletni strani Ajpesa.

Tu stopi v igro še tretji zakon: o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Po 22. členu tega zakona mora banka sama spremljati promet na računih komitentov in ob ugotovljenih nepravilnostih ukrepati. V nasprotnem primeru ji grozi od 6000 do 60.000 evrov kazni. Nepravilnost pomeni tudi poslovanje komitenta prek računa, ki ni javno objavljen.

Banka ima torej nalogo, da vas »ujame« pri poslovanju prek osebnega računa. Z uspešnim poslovanjem prek osebnega računa lahko tako v težave spravite predvsem lastno banko. Če ta vašega početja ne zazna, lahko namreč inšpektorji kaznujejo banko zaradi slabega nadzora nad transakcijskimi računi.

Vprašanje pa je, ali bi se neka banka sprijaznila s takšno kaznijo. Namesto tega lahko podjetnika najverjetneje tudi toži ali v skrajnem primeru kazensko preganja zaradi goljufije. Ob odprtju vsakega računa morate banki povedati, za kakšen namen ga odpirate. Če ste banki na obrazcu za odprtje računa zatrdili, da ga boste uporabljali za osebne namene, nato pa prek njega poslujete, ste banko zavedli. Banka ima torej izbiro – ali bo sama plačala med 6000 in 60.000 evrov kazni, ali pa bo poskušala ta denar nekako izterjati od vas. Morda ne bi bilo dobro staviti na dobroto bank, da bodo s.p.-jem ob takih kaznih pogledale skozi prste.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 25 komentarjev



Več iz teme: Banke

Preiskujemo nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank.

25 prispevkov

Slaba banka: Prodajo Eco hotela Bohinj preiskuje tudi policija

Policija vodi predkazenski postopek v primeru prodaje terjatev do podjetja MPM Engineering, nekdanjega lastnika Eco hotela Bohinj. Ta teden smo …

Tema: Banke
Članek,

Skrivnostni kupec bohinjskega hotela: goljuf ali žrtev ruskega oligarha?

Lastnik Eco Hotela Bohinj je prek slabe banke postal dvaindvajsetletni sin nekdanjega podpredsednika ruskega naftnega giganta Rosneft, osumljenega večmilijonskih goljufij …

Tema: Banke
Članek,

25 komentarjev

n.n. 26. 12. 2015, 15.35

Sicer dobro zastavljeno, samo ne eno "malenkost" ste pozabili.

Rekli ste že, da lahko podjetnik neko malenkost prihrani, če zapre cenejši osebni račun. S tem res prihrani mesečno nadomestilo za vodenje računa, zato pa bo odslej primoran tudi "zasebne" položnice plačevati prek poslovnega računa, seveda po precej bolj zasoljenih provizijah. Tako da je veliko vprašanje, če bo sploh kaj prihranil.

Res je pa tudi, da si lahko "neto plačo" v enem kosu nakaže na npr. ženin osebni račun in potem ona to disperzira dalje. S tem do neke mere reši tudi problem zasebnosti pred računovodji (ne pa pred ženo :( ). Ali pa si, če bo vedno imel tisočaka plusa, odpre osebni račun pri podužnici neke avstrijske banke (da ne bomo delali reklame)...

Anže Voh Boštic 26. 12. 2015, 16.55

No, saj zato pa na podcrto.si spodbujamo konstruktivno komentiranje in moderiramo komentarje v tej smeri - da nas spomnite na malenkosti, na katere mi pozabimo :)

Je pa tudi res, da so plačila prek poslovnih računov nekaterih bank v določenih primerih cenejša kot plačila prek osebnih računov drugih bank. Na primer, plačilo položnice prek poslovnega računa za s.p.-je pri Delavski hranilnici stane 30 centov, plačilo položnice prek osebnega računa SKB banke pa 42 centov (to je moj osebni primer).

Denis 27. 12. 2015, 17.37

Kazni banka na noben način ne bo mogla izterjati od komitenta, ker je kazen namenjena kršilcu in v taki situaciji je to nedvomno banka. Kazenske odgovornosti pač ne gre terjati od drugih, ki niso bili pravnomočno spoznani za kršitelje in jim je bila globa zategadelj tudi izrečena.

Drugi in pravno zanimivejše vprašanje je, ali zakon nemara ne nalaga banki nekaj, kar ni v njeni moči. In tu je ali pa še morda bo na mestu presoja ustavnosti zakona, vendar počakajmo prej na prvo sodno prakso.

Na prvi pogled nikakor ne bi rekel, da gre za poslovno goljufijo, če bo komitent nekoliko drugače ravnal kot se je zavezal s pogodbo! Tu gre prej za kršitev pogodbenih določil, ki jih gre presojati v okvirih obligacij.

NA 28. 12. 2015, 10.56

FURS je dokaj jasen, tudi Ajpes pa pravi:

Glede na navedeno to pomeni, da bodo namesto dveh ločenih transakcijskih računov, lahko samostojni podjetniki in zasebniki, ki opravljajo dejavnost, imeli le en transakcijski račun (lahko tudi osebni), ki ga bodo uporabljali za poslovne in zasebne namene.

http://www.ajpes.si/novice.asp?id=279

Anže Voh Boštic 28. 12. 2015, 13.00

Meni se pa zdi ta zapis Ajpesa precej nejasen. Ampak ce prav razberem iz odgovora Ajpesa pravijo sledece: S.P. lahko posluje tudi prek t.i. osebnega racuna, a ta racun Mora imeti oznako T. In potem smo zopet tam: banka S.P.-ju ne bo hotela odpreti osebnega racuna z oznako T, ampak le poslovnega!

Danijel Kurinčič 28. 12. 2015, 14.02

Močno upam, da je to le eden izmed korakov proti zmešnjavi na tem področju.
Mislim, da zakonodaje v primeru s.p.-jev ministrstvo v resnici ne izvaja in je za banke samo izgovor, da obračunajo več ... kar pa bi lahko bilo v nasprotju s še kakšnim tretjim zakonom, ki "prepoveduje zlorabo nejasne zakonodaje" :)

Da bi banke same izvajale nadzor nad tem, kaj se na računih s.p-jev dogaja se mi zdi precej nemogoče - kako pa naj banka ve, da so moji prilivi dejansko posledica poslovanja?

B.O. 28. 12. 2015, 14.09

DENIS
Banka komitenta povpraša o namenu poslovanja na računu. Če navede stranka, da bo uporabljala račun za prejemanje plače v resnici pa dobiva nakazila za različne opravljene storitve in banka to zazna, gre za odstopanje od pogojev takega računa in od namena odpiranja - se pravi stranka podaja neresnične navedbe. Banka v tem primeru ni kršitelj. Kršitelj bi bila, če ob zaznanju tega le-to ne bi posredovala naprej.
S tem ko je stranka sprejela pogoje poslovanja je podpisala pogodbo. Na podlagi pogodbe pa se lahko izterja kazen. Stranka v tem primeru zaradi goljufije povzročila škodo banki in banka ima vso pravico izterjati poslovno škodo.

NA 28. 12. 2015, 14.23

V delu, ki sem ga navedel, je dokaj jasno zapisano, da je račun lahko tudi osebni - kar se verjetno nanaša na oznako računa. Vsekakor se strinjam, da je celoten Ajpesov zapis nejasen in navedeni citat v nasprotju z zaključkom oz. zakonodajo po ZPlaSS.

Verjetno bi bilo za takšne članek zelo dobrodošlo pridobiti jasen in nedvoumen odgovor s strani FURSa in Ajpesa.

Anže Voh Boštic 28. 12. 2015, 18.15

Se ga ne da dobiti ker ti povedo natanko isto kot v javnih zapisih. Vsi pravijo enako: banke se lahko same odlocijo koliko bodo racunale za vodenje racuna "T".

David Smerdel 30. 12. 2015, 10.50

Jaz si zadevo razlagam tako:
Po ZPlaSS je obvezna objava poslovnih računov. Hkrati FURS trdi da z novim ZDavP poslovni račun za s.p. ni več obvezen.

To torej pomeni, da s.p. lahko zapre poslovni račun in potem nima več javno objavljenega TRR.

Če FURS tolmači ZDavP-2 tako, da poslovni račun ni več obvezen, potem odpadejo tudi vse stvari, ki se na poslovne račune nanašajo v ZPlaSS.

Razen če sem morda spregledal kakšno relevantno določilo ZPlaSS-a?

RH 29. 12. 2015, 09.31

Jaz sem bil na FURS-u in na AJPES-u pa se mi zdi da nič ne vedo, oba sta mi rekla naj zaprem poslovni račun in da ni težava če osebni račun ni javno objavljen...

Na AJPES-u mi je rekla celo, da potem pač ne bo viden tu gor in to je to ...

Res bi rad prišel zadevi do dna. Drugače pa pohvale avtorju članka, ker to rabimo v tej naši zmedeni državi, da vsaj eden pove kako pa kaj ne pa da dajo ven zakon potem pa noben nič ne ve. Banke ki jim pa to očitno ne diši bodo začele prelagati neke kazni na komitente in bodo na koncu zmagale...

Roman Budna 30. 12. 2015, 15.46

Banke osebnega računa tehnično sploh ne moremo označiti z oznako T. Dejstvo je, da je sprememba, ki sicer na prvi pogled izgleda dobrodošli v praksi slabi usklajena z vsemi deležniki.
Prav tako se mi ne zdi korektno, da je predstavljena od Sberbank zgolj ena vrsta poslovnega računa, čeprav smo za predvsem manjša podjetja in podjetnike pripravili super paketno ponudbo..
http://www.sberbank.si/mikro-podjetja/racuni-in-poslovanje/paketni-racuni

David Smerdel 30. 12. 2015, 19.43

Zakaj tehnično ne morete označiti računa z oznako T? Vam to prepoveduje zakonodajalec ali gre za interno pomanjkljivost vašega informacijskega sistema?

Sicer pa je vaša "super paketna ponudba" (mimogrede, kaj je v njej paketnega, če vsebuje v bistvu samo vodenje računa in kartico, ki jo dobite pri čisto vsakem računu na vsaki banki?) za podjetnike 300% dražja od praktično identične ponudbe za fizične osebe....in točno v tem grmu tiči zajec - banke podjetjem isto storitev zaračunavate nekajkrat dražje kot fizičnim osebam.

Pa da ne bom nepravičen, ta praksa ni omejena le na banke....podobno velja pri ponudnikih internetnih storitev, KDD (ki je morda celo najbolj ekstremen primer) in še kje.

Klemen 30. 12. 2015, 17.48

Zakaj ne morete osebnega računa označiti z oznako T? Oziroma, zakaj ne more pač biti osebni račun javno objavljen? Pri mnogih espejih so prihodki iz "opravljanja dejavnosti" prakitično popolnoma isto kot plača nekega delavca v delovnem razmerju, zato ne razumem, zakaj bi morali imeti espeji bolj fancy račun.

Denis 3. 1. 2016, 15.36

Saj sploh ni nujno, da bo potrebno napraviti osebnega javnega. Zakonodaja je konfuzna, mislim predpisi so protislovni, tako da regulator bankam nalaga nadzor, ki upoštevaje druge pedpise, ki določajo poslovanje s. p., sploh ni smiselen.

starejšateta 1. 1. 2016, 14.51

Najprej vam fantom in dekletom pri podčrto voščim vse najboljše v novem letu. Hvala, ker obstajate. Dajete mi občutek, da vendarle ni vse tako zahojeno v Sloveniji ( oprostite izrazu!) in zato kar en mal' lažje diham: ni še vse šlo v maloro.
***************************************************************************

Z zanimanjem sem prebrala vaš prispevek na temo osebnega računa. Prav zanima me, ali se na Fursu sploh zavedajo tega, o čemer pišete?

Dodala bi, da - poleg tega, kar je navedeno v članku - stroška vodenja osebnega računa itak ni mogoče obravnavati kot izdatek, ki ga je mogoče odšteti kot strošek poslovanja.

Najcenejši pa je po mojem mnenju gotovinski račun pri banki Raiffeisen, čeprav zaračunavajo letni strošek uporabe, in seveda spletno banko, če jo imaš, tako da pride približno 25-30 evrov letno vse skupaj, s pametno rabo UPN-jev za prenos poslovnih plačil na osebni račun pa se da prihraniti kakšen evro. Naj me kdo popravi, če se motim.

NLB ima na prvi pogled najcenejši osebni račun, vendar plačevanje položnic oz. računov zaračunava ekstra. Kakšna druga banka pa res da zaračuna 4,89 evra za vodenje osebnega računa, so pa vse položnice zastonj, eventuelno kreditna kartica je vključena za polovično letno ceno, in če je položnic na mesec vsaj kak ducat (recimo: obvezni prispevki 5, dodatno zav. 1, telefon 1, stroški in sklad za obnovo stanovanja 2, elektrika 1, rtv 1, plin 1 (mogoče tudi dodatne položnice za gospodinjstvo starih staršev) je to že na taki ravni kot pri NLB-ju. Kolikor vem, pa so osebni računi pri bankah v državah članicah EU, in to s spletnim poslovanjem, marsikje brezplačni, tu in tam (building societies) celo poslovni. Če se ne motim, smemo državljani Unije odpreti račun kjer hočemo, le da o tem seznanimo Furs. Bilo bi lepo, ko bi se državljanom ponudila kakšna možnost za osebni bančni račun prek spleta pri kakšni od evropskih bank, ki vodenja računa ne zaračunavajo ... Ja, malo morgen, kajneda.

Denis 2. 1. 2016, 01.42

B.O., niste razumeli situacije. Če banka odkrije rabo v nasprotju s pogoji poslovanja (ti pa morajo biti skladni z vsemi predpisi, tudi temi, ki jih nalaga regular in o katerih razglabljamo), je opravila svoje. Komitenta lahko nadalje kaznuje v skladu s pogoji, če v njih izrecno določi tudi kazen (npr. z zaprtjem računa), sicer ne. Nikakor pa tu ne gre za kazensko odgovornost. Če pa tega ne odkrije ali ob odkritju to dopušča, je prekrškovno kriva banka. V tem primeru pa tega na noben način ne more ne iztožiti ne terjati od komitenta, oz. kogar koli drugega. Je pa res, da večina bank še ni prilagodila trenutnim predpisom ne produktov (osebnega računa z ustrezno oznako) ne pogojev (z ustreznimi sankcijami). Osebno tudi dvomim, da je katera koli banka zmožna opravljati ustrezen nadzor nad računi fizičnih oseb. Tu pa je vprašljiva smiselnost zadevnih predpisov, oz. zahtev regulatorja po tako obsežnem nadzoru.

Denis 2. 1. 2016, 01.51

B.O., globa ni poslovna škoda.

Denis 2. 1. 2016, 01.56

Roman Budna, da tehnično to ni možno, ne drži. Dejansko pa tega ne morete, ker nimate takega produkta! To je jasen znak za klic po odgovornosti tistih, ki skrbijo za razvoj produktov. In kaže tudi na to, kako nikakva ponudba bančnih storiev/produktov na našem trgu.

Peter P. 3. 1. 2016, 14.00

Pri banki A odpreš (ne-poslovni) račun in navedeš, da ga boš uporabljal za lastne potrebe. Pri banki B odpreš enak račun. Enega od teh računov prijaviš na Ajpesu kot račun, preko katerega posluješ. Ta račun bi moral Ajpes javno objaviti. Če ga ne, te ne briga. Prav tako lahko račun(e) odpreš v tujini in pokažeš finger našim bankam. Le prijaviti ga(jih) je treba na FURSu.

Edina trajna rešitev je, da se zakonsko prepove zaračunavanje različnih cen za enake/iste storitve. Ne le bankam. Tudi mobitelom, zavarovalnicam, notarjem/odvetnikom... skratka vsem, ki svoje storitve (ne glede na izgovor) po različnih cenah prodajajo zasebnemu in poslovnemu sektorju.

slehernik 6. 1. 2016, 22.06

Bi lahko kdo povedal natancno kateri clen katerega zakona predpisuje obvezno uporabo TRR tipa T za poslovne subjekte? Oziroma, ce tega nikjer ni, clen in zakon, ki predpisuje obvezno objavo TRRja v (javno dostopnem delu) RTR za vse pravne osebe. Jaz tega ne vidim v zakonodaji, sem jo pa resda bolj povrsno pregledal.

Nadalje, Delavska hranilnica ima v splosnih pogojih napisano "za neredne prilive in prilive samostojnih podjetnikov" za svoj gotovinski racun s stroski vodenja 1.25 EUR.

Pa se namig avtorju, da bojo prispevki v bodoce lazje berljivi: "ce" namesto "v kolikor". Nekaj je pa le treba dati tudi na jezik, mar ne? :)

David Smerdel 7. 1. 2016, 17.32

Edina morebitna težava je 37. člen ZDavP-2, ki pravi, da mora imeti oseba, ki mora voditi poslovne knjige, odprt TRR. Če zadevo tolmačimo tako, da je s.p. pravna oseba, ki je ločena od fizične, mora torej imeti s.p. odprt TRR, in ker nobena banka pravni osebi ne želi odpreti osebnega računa (prisiliti jo v to ne more nihče), je problem tukaj.

Po drugi strani FURS, ki je pristojen za izvajanje ZDavP to očitno tolmači tako, da ločenega računa ni več potrebno imeti in da lahko s.p. posluje preko svojega osebnega računa. In glede na to, da drug kot FURS kršenja ne bo sankcioniral, meni (kot laiku) zadeva izgleda nekako tako, da je strogo tehnično gledano poslovni račun sicer obvezen, če ga nimaš pa pač nič zato.

Pri vsem skupaj me čudi predvsem to, da v poplavi bank v Sloveniji niti ena ni pripravljena ponuditi produkta, ki si ga želi večina s.p.-jev.

Silva 2. 2. 2016, 08.07

Pa so se banke vendarle začele prilagajati novemu zakonu - vsaj na NLB je tako. NLB že omogoča osebno - poslovni račun, ki ima oznako T. Vsi stroški pa so taki, kot na osebnem računu. Vodenje osnovnega računa torej 2,22 € na mesec, če uporabljate elektronsko bančništvo Klik, je to še 0,50 € na mesec. Provizija za plačilo naloga preko Klika je 0,38 €, priliv je brezplačen. Možno je prejeti E-račun, izdaja E-računa pa vsaj za zdaj načeloma še ni možna, vendar naj bi se tudi to uredilo. Lahko pa E-račun brezplačno izdaš preko UJP-ja (5 na mesec oz. 60 na leto).
Kdaj pa bodo temu sledile druge banke, pa je odvisno od njih...

M 5. 3. 2016, 11.21

Pri banki, ki je ne bom omenila, so mi pred časom za promet s.p. brez kompliciranja odprli osebni račun, podpisala pa sem jim izjavo, da ga bom uporabljala samo v poslovne namene. Kako so oni to potem naprej uredili, ne vem.

Toni 2. 9. 2017, 13.01

Od 1.1.2017 lahko bodoči s.p.-ji odprejo poslovni račun pri banki N26 v Nemčiji, ki jih bo mesečno stal točno 0 EUR. Zraven dobijo tudi Mastercard debetno kartico, ki jih bo stala točno 0 EUR mesečno. Dobili bodo še mobilno aplikacijo, za katero bodo mesečno plačevali točno 0 EUR. Celoten poslovni račun jih bo torej stal točno 0 EUR.
Če pa se vam zgodi, da izgubite kreditno kartico (avtorju teh vrstic se je), boste prejeli novo kartico v nekaj dneh in brezplačno. Brez vprašanj.
En sam problem jaz vidim pri tem. Ko vam bodo bodoči poslovni partnerji plačevali račune, bodo za nakazila iz Slovenije na račun v Nemčiji morala plačati nekaj več provizije, kot za nakazila znotraj Slovenije. Pa še to ne vem, če je pri SEPA plačilih še tako...?
Me zanima, kako bodo slovenske banke reagirale na to.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno