Večina honorarnih sodelavcev Dela podpisala sporne anekse za najem »delovnih sredstev«

Honorarni sodelavci so domnevno podlegli pritisku uprave in odgovorne urednice. Zato bodo zdaj računalnike, na katerih delajo, najemali za 30,50 evrov na mesec.

delo zastava

Le štiri ali pet honorarnih sodelavcev časnika Delo ni podpisalo aneksa za najem »računalnika in morebitnih delovnih sredstev« za 30,50 evrov na mesec, smo izvedeli iz razgovorov z nekaterimi honorarnimi sodelavci. Ostali izmed okoli 50 redno sodelujočih honorarnih sodelavcev Dela in Slovenskih novic je v podpis aneksov, menda zaradi groženj uprave in pritiska odgovorne urednice Dela, privolilo. Družba Delo je anekse za najem delovnih sredstev honorarnim sodelavcem v podpis ponudila v začetku junija.

Redni honorarni sodelavci na Delu opravljajo enako delo kot njihovi redno zaposleni kolegi, a dobijo nižje plačilo in ne uživajo ostalih ugodnosti, kot so pravica do odpravnine ob odpustitvi ali do plačanega bolniškega dopusta. Večina jih delo opravlja kot samostojni podjetniki.

Družba Delo s takim najemanjem honorarnih sodelavcev najverjetneje krši zakon o delovnih razmerjih. Ta določa, da mora delodajalec delavca, katerega delo ima vse znake redne zaposlitve (opravljanje delovnih obveznosti po navodilih delodajalca, v prostorih delodajalca, z rednim delovnim časom …) redno zaposliti. Do danes sta Delo zaradi kršenja zakona tožila vsaj dva nekdanja honorarna sodelavca, z obema je družba sklenila poravnavo.

Sporne anekse za najem računalnikov naj bi Delo po mnenju glavnega tajnika sindikata novinarjev Slovenije Iztoka Jurančiča v podpis honorarnim sodelavcem ponudilo, da bi se zavarovalo pred nadaljnjimi tožbami. Ker bi sodelavci zdaj računalnike najemali, bi se lahko medijska družba izgovarjala, da ti dela ne opravljajo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. Slednji računalnikov od svojega delodajalca seveda ne najemajo.

Saga z aneksi

Po pripovedovanju več honorarnih sodelavcev in Delovih urednikov naj bi uprava in odgovorna urednica Dela Mateja Babič stopnjevali pritisk na honorarne sodelavce za podpis spornega aneksa.

Najprej, v začetku junija, je bil kot sopodpisnik aneksa pri vsakem honorarnem sodelavcu naveden tudi področni urednik sodelavca. Na primer, če je šlo za sodelavca spletne redakcije časnika, je moral aneks podpisati tudi urednik spletnega Dela.

A področni uredniki so stopili na stran honorarnih sodelavcev in zavrnili podpis aneksov. Zato je uprava pripravila nove anekse, kjer je bila podpisnica odgovorna urednica Mateja Babič. Tej se aneksi, kot kaže, niso zdeli sporni, saj jih je nato v imenu družbe tudi podpisala.

Vzporedno se je krepil tudi pritisk na honorarne sodelavce. Uprava jim je dala na voljo bodisi podpis aneksa in opravljanje dela v prostorih uredništev Dela bodisi delo od doma na lastnih računalnikih. A druga možnost je bila praktično nerealna, saj morajo honorarni sodelavci med delovnim procesom stalno komunicirati z ostalimi novinarji v redakciji.

Članica uprave Dela Nada Jakopec naj bi zato na enem izmed sestankov s honorarnimi sodelavci na vprašanje, kaj se bo zgodilo s sodelavci, ki aneksa ne podpišejo in se odločijo za delo od doma, odgovorila: za tiste, ki ne bodo podpisali aneksov, je vse mogoče, tudi odpustitev (prekinitev pogodbe o sodelovanju, op. a.) je mogoča.

Nekateri honorarni sodelavci govorijo tudi o pritiskih odgovorne urednice Dela Mateje Babič. Honorarni sodelavci so se najprej združili in se tudi uspeli dogovoriti  s skupinski sestanek z upravo Dela. A nato se je družba odločila za drugačno taktiko – odgovorna urednica je na sestanek povabila vsakega sodelavca posebej.

Na teh sestankih sodelavci menda niso bili deležni neposrednih groženj. A obenem naj bi jim bile jasno nakazane posledice, če aneksa ne bodo podpisali. Namreč, Mateja Babič naj bi jim v razgovoru poudarjala, da so razmere na Delu slabe, da je zaposlenih preveč … S tem je očitno namigovala na odpustitev, je prepričan eden izmed naših sogovornikov.

Mnogi honorarni sodelavci se danes sprašujejo, kako lahko Delo še opozarja na kršitve pravic delavcev in ostalih zapostavljenih v slovenski družbi, če se samo poslužuje enakih praks.

Časnik Delo na svojih straneh pogosto opozarja na kršenje delavskih pravic. A za svoje lastne delavce družba Delo uporablja drugačna merila.
Časnik Delo na svojih straneh pogosto opozarja na kršenje delavskih pravic. A za svoje lastne sodelavce družba Delo uporablja drugačna merila.

Nenavadni odgovori družbe Delo

Za komentar dogajanja smo prek odgovorne za odnose z javnostmi, Dolores Podbevšek Plemeniti, zaprosili tudi družbo Delo. Vprašali smo jih, koliko honorarnih sodelavcev je podpisalo aneks, kakšne bodo sankcije za tiste, ki ga niso podpisali, in ali so komu grozili z odpustitvijo.

Odgovor družbe je bil nenavaden, navajamo ga dobesedno:

Z ukrepi, s katerimi skušamo ublažiti vpliv zaostrenih razmer na trgu, smo seznanili tudi vse honorarne sodelavce.  Ponudba aneksov, o katerih sprašujete, je povezana s prenovo računalniške opreme, ki je v večinoma iz leta 2009 ali pred tem. Družba Delo, d. d. bo zaradi finančnih razlogov nadomeščala računalniško opremo s skladu s finančnimi zmožnostmi. Medijska hiša Delo sodeluje s honorarnimi sodelavci glede na potrebe izdaj edicij,  v družbi pa že več leti zmanjšujemo število honorarnih sodelavcev in iščemo ustrezne kadre znotraj naših resursov.

Na Delu torej na naša vprašanja niso odgovorili, so pa zapisali zanimivo pojasnilo. S 30,50 evri, ki jih bodo kot mesečno najemnino za »delovna sredstva« plačevali honorarni sodelavci, želi izdajatelj medija z več kot 40 milijoni evrov letnih prihodkov financirati nakup novih računalnikov. Neto mesečna izplačila nekaterim sodelavcem pa znašajo tudi le po 600 evrov.

S težavami honorarnih sodelavcev je seznanjen tudi novi lastnik Dela, družba FMR. Ta naj bi upravljanje z Delom prevzela v kratkem.

Članica uprave FMR Nataša Luša je junija za podcrto.si obljubila, da bodo poskrbeli za zakonito poslovanje Dela. S tega vidika je trenuten način sodelovanja Dela s honorarnimi sodelavci problem, ki ga bo »treba v prihodnjih letih nekako rešiti.« Še posebej zaradi preteklih sodb sodišč v teh primerih in poostrenih inšpekcijskih pregledov.

Luša takrat ni imela odgovorov, na kakšen način bodo uredili sodelovanje honorarnih sodelavcev z Delom oziroma ali jih bodo redno zaposlili. Po njenem mnenju je namreč treba vsakega sodelavca obravnavati posebej. »V drugih panogah so se zadeve že uredile, v medijih pa še ne.«

S problemom honorarnih sodelavcev so se po njenih besedah pri FMR seznanili že ob skrbnem pregledu Dela pred njegovim nakupom. Takrat so izračunali tudi poslovno tveganje za FMR, ki ga predstavljajo morebitne tožbe honorarnih sodelavcev za pridobitev redne zaposlitve in odškodnin zaradi premalo izplačane plače. Na kakšno višino so ocenili poslovno tveganje, Luša ni želela povedati.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 4 komentarji



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

28 prispevkov

Kdo so lastniki občinskih medijev: primeri Ljubljane, Kopra in Celja

V Kopru je občina zaupala izdajanje občinskih medijev zasebni gospodarski družbi, v Celju je župan sorodstveno povezan z lastniki največjega …

Tema: Mediji
Članek,

Občinska glasila: milijoni evrov javnega denarja za promocijo županov

Slovenske občine za medijske dejavnosti vsako leto porabijo več milijonov evrov. Toda nad njihovo uporabo ni učinkovitega nadzora, zato lahko …

Tema: Mediji
Članek,

4 komentarji

Miran Erič 26. 8. 2015, 14.36

Imam predlog (in mislim zelo resno): morda pa bi honorarni novinarji Delu izstavili račune za obrabo oblek in čevljev (tudi spodnjic in nogavic)? Tudi to delovna sredstva, ki jih prispevajo honorarni novinarji in v tem primeru bi bilo prav, da jim Delo poravna stroške najemnine saj imajo honorarci stroške s čiščenjem, pranjem ... absurd

Gregor 26. 8. 2015, 15.25

"Družba Delo s takim najemanjem honorarnih sodelavcev najverjetneje krši zakon o delovnih razmerjih."

Ne, najverjetneje, ampak dobesedno krši zakon (pomeni, da je vsaka tožba 100% zmaga). Moje mnenje je, da jim tudi ta slepilni manever oz. to izigravanje slovenske zakonodaje ne bi smel/-o uspeti v tožbah pred sodišči. V primeru pa, da bi naša sodišča to dejansko sprejela kot dopustno, imamo pa potem dosti večjo težavo :(

Alenko 27. 8. 2015, 16.15

Zaposleni na Delu žanjejo kar so sejali.

Selektivno poročanje, s katerim so bolj ali manj glasno zagovarjali prereguliran trg delovne sile in nadaljni obstoj mastodontnih paradržavnih podjetij, je sedaj naredilo poln krog in jih ugriznilo v rit - mastodontno paradržavno podjetje je pred kolapsom in si ne more več privoščiti socialne zaslombe zaposlenih.

Ironije polne smetana na tej torti samovšečnosti pa je, da ker prej niso želeli javno izpostavljati cehovskih pomanjkljivosti in slabosti svojega delodajalca, morajo sedaj v tišini na delovnem mestu in na najetih računalnikih brati kako namesto njih to počne agilen, neposreden in raziskovalni medij kot je Pod Črto. Delo je povozil čas in vozniki zeitgeista so bili njegovi zaposleni.

Gregor 30. 8. 2015, 14.35

In prav je tako.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno