Družba Delo želi honorarnim sodelavcem zaračunavati uporabo računalnika

Delo se želi z nenavadnim aneksom k pogodbi najverjetneje zavarovati pred tožbami in kaznimi inšpektorjev zaradi kršenja delovno-pravne zakonodaje. Aneks so sodelavcem v podpis ponudili na dan prodaje Dela družbi FMR.

Članek je bil 8. 6. posodobljen z odgovori lastnika dela FMR (glej spodaj)

Delo

Honorarni novinarji, ki redno sodelujejo z družbo Delo, so v sredo od uprave družbe v podpis dobili nenavadne anekse k pogodbam o sodelovanju. S podpisom aneksa bi sodelavci privolili v mesečno plačilo 30,50 evrov za uporabo »računalnika in morebitnih drugih delovnih sredstev.« Ta »najemnina« vključuje tudi licence za uporabo programov, nameščenih na računalnikih.

Sklepanje aneksov s takšnimi določili je najverjetneje poskus uprave Dela, da se izogne nadaljnjim tožbam honorarnih sodelavcev za redno zaposlitev. Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) mora namreč podjetje, če ima sodelovanje s honorarnim sodelavcem znake rednega delovnega razmerja, takega sodelavca tudi redno zaposliti. Sodelavec pa lahko takšno zaposlitev doseže tudi s tožbo na delovnem sodišču.

Medijske hiše upajo, da jim bo dajanje računalnikov honorarnim sodelavcem v najem v morebitnih tožbah olajšalo dokazovanje pred sodiščem, da sodelovanje ni imelo vseh znakov rednega delovnega razmerja. Podjetja redno zaposlenim delovnih sredstev (seveda) ne dajejo v najem.

Na družbo Delo smo se včeraj obrnili s prošnjo za pojasnila glede razlogov za sklepanje nenavadnih aneksov, a nam niso odgovorili. Odgovore so nam obljubili najkasneje do danes do 11. ure. Ko jih dobimo, jih bomo dodali v članek.

»Zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer na medijskem trgu je uprava pripravila različne ukrepe, s katerimi blaži vpliv zaostrenih razmer in zagotavlja dolgoročno poslovanje družbe v okviru poslovnega načrta in dolgoročne strategije družbe,« je celoten in dobeseden komentar Dela o razlogih za sklepanje aneksov.

Po lanski analizi društva novinarjev Slovenije z Delom redno sodeluje okrog 50 honorarnih sodelavcev. Ker svoje delo opravljajo v prostorih družbe po navodilih delodajalcev, bi jih morala družba v skladu z ZDR najverjetneje zaposliti za nedoločen čas. A mesečni strošek honorarnega sodelavca je za medijske hiše v Sloveniji približno za polovico nižji kot strošek redno zaposlenega novinarja. Temu primerno so tudi dohodki honorarnih sodelavcev nižji od njihovih redno zaposlenih kolegov. Zato medijske hiše honorarnih sodelavcev nočejo zaposliti, čeprav s tem kršijo zakonodajo. V zadnjih letih sta Delo po naših podatkih tožila vsaj dva honorarna sodelavca družbe, ki sta se z družbo nato poravnala.

aneks delo
Aneks k pogodbi, ki so ga v podpis dobili Delovi honorarni sodelavci.

Delo je anekse v podpis ponudilo na dan, ko je bilo prodano družbi FMR. Na slednjo smo se zato obrnili z vprašanjema, ali vedo za to potezo Delove uprave oziroma ali so jo naročili sami. Odgovorov nismo dobili. Nam je pa tiskovna predstavnica Dela zatrdila, da FMR z aneksi ni bil seznanjen.

Posodobitev (8. 6. 2015) FMR s predlaganim aneksom uprave Dela ni bil seznanjen, je za podcrto.si danes povedala članica uprave FMR Nataša Luša. Po njenih besedah je uprava Dela FMR-ju zatrdila, da je bil ukrep zaračunavanja delovnih sredstev v pripravi že dlje časa.

Luša je poudarila, da je zaposlovanje pogodbenih sodelavcev problem vseh medijev. FMR pa bo poskrbel za zakonitost poslovanja Dela.

S tega vidika je trenuten način sodelovanja Dela s honorarnimi sodelavci problem, ki ga bo »treba v prihodnjih letih nekako rešiti.« Še posebej zaradi preteklih sodb sodišč v teh primerih in poostrenih inšpekcijskih pregledov.

Luša še nima odgovorov, na kakšen način bodo uredili sodelovanje honorarnih sodelavcev z Delom oziroma ali jih bodo redno zaposlili. Po njenem mnenju je namreč treba vsakega sodelavca obravnavati posebej. »V drugih panogah so se zadeve že uredile, v medijih pa še ne.«

S problemom honorarnih sodelavcev so se po besedah Nataše Luša pri FMR seznanili že ob skrbnem pregledu Dela pred njegovim nakupom. Takrat so izračunali tudi poslovno tveganje za FMR, ki ga predstavljajo morebitne tožbe honorarnih sodelavcev za pridobitev redne zaposlitve in odškodnin zaradi premalo izplačane plače. Na kakšno višino so ocenili poslovno tveganje, Luša ni želela povedati.

Novinar Dela Mario Belovič, ki v pogovorih z upravo zastopa honorarne sodelavce Dela, je za podcrto.si povedal, da se morajo sodelavci sami odločiti, če bodo podpisali aneks. Rok za podpis se izteče danes. Do uprave družbe obenem terjajo izboljšanje statusa honorarnih sodelavcev, a do zdaj se je uprava vseskozi izgovarjala na nestabilno lastništvo družbe. Ta izgovor pa s prodajo Dela FMR-ju zdaj odpade, poudarja Belovič.

Za komentar predlaganih aneksov smo prosili tudi Iztoka Jurančiča, glavnega tajnika sindikata novinarjev Slovenije. »Aneks je jasno sporočilo [honorarnim] sodelavcem, da jih družba namerava še naprej izigravati in finančno stiskati, ne da bi lahko upali, da bo priznala, da so zaposleni in jim izdala pogodbe o zaposlitvi. Jasno je, da gre v tem primeru za delovno razmerje, ki ga prikriva civilnopravna pogodba [o honorarnem sodelovanju], in prav ta aneks vsebinsko dokazuje enega izmed elementov delovnega razmerja. Prepričan sem, da se vodstvo in njena pravna služba v družbi tega dobro zavedajo.«

Sklepanje aneksov za najem delovnih sredstev medijskim hišam po Jurančičevem mnenju ne bo pomagalo – kvečjemu nasprotno. Sodišče namreč pri presoji upošteva predvsem kontinuiteto sodelovanja honorarnega sodelavca z medijem. Podobni aneksi pa so dodaten dokaz, da sodelavec z medijsko hišo redno sodeluje.

Jurančič predvideva, da sta povod za pripravo aneksov bolj dejavni delovna in finančna inšpekcija. Če delovni inšpektorji v podjetju odkrijejo honorarne sodelavce, ki bi morali biti zaradi narave svojega dela redno zaposleni, lahko družbo kaznujejo z od 3000 do 20.000 evrov kazni za posameznega sodelavca. Kazen dobi tudi odgovorna oseba v podjetju.

Podobne določbe o najemu delovnih sredstev imajo po Jurančičevem opažanju tudi na časniku Dnevnik. Na bolj ali manj nenavadne načine pa se pred kaznimi ob obisku inšpektorjev branijo še pri nekaterih drugih medijskih hišah: »Praznijo uredništva, spreminjajo mailing liste uredništev, ukinjajo uporabo službenega avtomobila [honorarnim sodelavcem] in podobno.«

Nekaj medijskih hiš pa je po drugi strani tudi zaradi pritiskov inšpektorjev izrazilo pripravljenost za ureditev zaposlitev za redne honorarne sodelavce, dodaja Jurančič.

Spomnimo, na podcrto.si smo že januarja letos poročali o napovedih sistematičnih nadzorov inšpektorata za delo v večjih medijskih hišah. Po pojasnilih glavne inšpektorice Nataše Trček so se za sistematične nadzore v medijskih hišah odločili zaradi zaznanih razširjenih kršitev delovnopravne zakonodaje medijev.

Ker je večina medijskih hiš v zasebni lasti in zato javnosti niso dolžne posredovati podatkov o svojem poslovanju, ni jasno, koliko honorarnih sodelavcev je zoper njih že vložilo tožbe za redno zaposlitev.

Pri podcrto.si smo že decembra lani objavili preiskavo o kršenju zakonodaje na RTV Slovenija, ki je v javni lasti in zato zavezanka po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Do takrat je RTV Slovenijo zaradi kršenja ZDR tožilo 77 honorarnih sodelavcev; 32 je tožbo dobilo, 16 izgubilo, ostali postopki so bili še v teku. Omenjenim 32 sodelavcem je morala RTV Slovenija ponuditi redno zaposlitev za nedoločen čas in jim izplačati še skupno 466.000 evrov za premalo plačano preteklo delo.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

31 prispevkov

Infografika: iskanje skritih lastnikov Mladine

Kako se je skozi leta spreminjalo lastništvo političnega tednika Mladina? Poglejte si v infografiki! …

Tema: Mediji
Članek,

Tednik Mladina: primer medijske tranzicije na Slovenskem

Neznano lastništvo in pritiski oglaševalcev: od neodvisnega novinarstva v času razpada Jugoslavije do političnega tednika, ki mu manjka kredibilnosti.

Tema: Mediji
Članek,

3 komentarji

AlCapone 5. 6. 2015, 10.00

Ali je lahko še bolj ponižujoče? Zakonodaja se izigrava na način, da se še bolj pritisne na šibkejšega.

Seveda pa bo pri nas prevladal pravni fomralizem, namesto da bi država spregledala ta poceni trik in naložila dvojne kazni.

Gaja 5. 6. 2015, 12.54

Sramota za novinastvo v Sloveniji in "Časopis Delo", to sploh ni nobeno delo, ampak je norčevanje in izkoriščanje ubogih ljudi, ki bi radi delali v svojem poklicu.

Mateja Klarič 5. 6. 2015, 20.39

Napišite še kolimo so bili še pravdni stroški in izplačila odvetniški družbi Ošabnik Kolfutar, ki v tovrstnih primerih zastopa RTVS. Prepričana sem, da je bilo s tožbami povezanih stroškov in odškodnin na RTVS skupaj za krepko čez milijon evrov. Samo pomislite koliko programa bi se dalo ustvariti za ta denar, da o posledicah psihičnih pritiskov na sodelavce in grožnjah s prekinitvijo pogodbe, če ne pristaneš na dobesedno vse, niti ne govorimo... Tako dela mafija, ne pa korekten medij v družbi, ki naj bi bila vsaj približno razvita.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno