Ljubljansko okrožno sodišče je Damijana Jankovića, sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića, zaradi pomoči pri utaji 60.000 evrov davka danes obsodilo na plačilo 2000 evrov kazni, poročajo mediji. Sodba še ni pravnomočna.

Poleg Jankovića je sodišče obsodilo še nekdanja vodilna v podjetju Baza Dante, Ivana Mikulina in Boštjana Stamejčiča. Mikulina je sodišče obsodilo na leto in dva meseca pogojne zaporne kazni, Stamejčiča pa na eno leto in pet mesecev pogojne zaporne kazni. Oba bosta morala plačati tudi denarno kazen: Mikulin 2550 evrov, Stamejčič pa 6000 evrov.

Vsi trije so bili obsojeni zaradi utaje davka pri poslih z dvema stanovanjema – v Ljubljani in v Tolminu. Obsojeni so prijavili, da bodo v stanovanjih opravljali poslovno dejavnost, s čimer je Baza Dante dobila vrnjenega 60.000 evrov davka na dodano vrednost. A ker v stanovanjih v resnici niso opravljali poslovne dejavnosti, do vračila tega davka podjetje ni bilo upravičeno. Janković je bil obsojen zaradi pomoči pri ponarejanju listin, s katerimi so dosegli vračilo davka.

Ker je podjetje Baza Dante končalo v stečaju, država 60.000 evrov davka ne bo dobila nikoli povrnjenih.

Po objavi sodbe je morala tožilka odgovarjati na vprašanja novinarjev, zakaj je za Jankovića predlagala le denarno kazen in ne zaporne. Očitki letijo tudi na dosojene pogojne kazni ostalima obsojenima. Tožilka je sicer zanju predlagala nepogojne zaporne kazni.

Blage kazni za davčne utajevalce

A dejstvo je, da so mile kazni v primeru davčnih utaj v Sloveniji prej pravilo kot izjema. Podatki statističnega urada namreč kažejo, da jo večina obsojenih odnese s pogojno kaznijo.

Med leti 2014 in 2018 je bilo zaradi davčne utaje pravnomočno obsojenih skupno 125 posameznikov. Od tega jih je moralo v zapor le 45 – torej slaba tretjina. Devetinsedemdeset posameznikov je dobilo pogojne kazni, eden pa denarno kazen.

Kazenski zakonik sicer določa, da lahko davčni utajevalci dobijo do osem let zaporne kazni. Utaja davkov je po kazenskem zakoniku kazniva le, če vsota utajenega davka presega 50.000 evrov. Za manjše vsote storilci kazensko ne odgovarjajo.

Davčne utaje pa niso edino področje tako imenovanega kriminala belih ovratnikov, kjer obsojenci dobivajo mile kazni.

Kot smo že leta 2015 poročali pri Pod črto, so kazni mile tudi v primeru kriminala v javnem sektorju. Takrat smo ugotovili, da je sodišče v letu 2014 zaradi kaznivih dejanj v javnem sektorju obsodilo 27 posameznikov. Izmed teh jih je 15 – torej več kot polovica – dobilo pogojne kazni.

Kaj je razlog za tako mile kazni? Kot smo takrat pisali pri Pod črto, je vzrok v mili kaznovalni politiki tožilstva in sodišča. Tožilci že sami pogosto predlagajo nizke kazni v primeru kriminala belih ovratnikov, temu pa nato sledijo tudi sodišča.

Na tožilstvu so že leta 2015 za Pod črto povedali, da sodišče v takšnih primerih pogosto določi nižje kazni od predloga tožilca. Takratni državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare pa je opozoril, da bi se morali tožilci z dobrimi argumentacijami bolj potruditi, da sodnike prepričajo v izrek višjih kazni.

Delovanje pravne države preiskujemo z vašo pomočjo. Podprite nas v 2020!

Damijan Janković osumljen še dveh davčnih utaj

Poleg opisanega primera je policija Damijana Jankovića ovadila zaradi suma utaje davkov  v še dveh primerih, smo že leta 2017 poročali na Pod črto.

V prvem primeru je podjetje Electa Inženiring, ki ga vodi Janković, oddalo prostore podjetju Bodi. Electa bi morala iz najemnine državi plačati davek na dodano vrednost, a tega ni storila. Zaradi tega policija Jankoviću očita, da je utajil za 79.581 davka na dodano vrednost.

V drugem primeru pa naj bi Janković kot direktor Electe pri odbitku plačila DDV uveljavljal fiktivni račun za poslovne storitve podjetja Brovina d.o.o.   S tem naj bi se izognil plačilu 165.000 evrov davka na dodano vrednost.

Kje se trenutno nahajata oba postopka, ni znano.