Slovenske ceste in križišča, na katerih se zgodi največ prometnih nesreč – zadnji del

Po Ljubljani in Mariboru tokrat predstavljamo še zadnjih pet točk po vsej Sloveniji, na katerih se je med leti 2008 in 2014 zgodilo največ prometnih nesreč.

Tokrat predstavljamo še zadnje nevarne točke v slovenskih mestih glede na število prometnih nesreč, ki se končajo s telesnimi poškodbami ali smrtjo udeležencev. Konec lanskega leta smo vam predstavili nevarne točke v Ljubljani, februarja letos pa v Mariboru. Ostale so nam še nevarne točke v Kamniku, Celju, Murski Soboti in na Ptuju. Te prestavljamo spodaj. Na spodnjem zemljevidu pa si lahko ogledate vse nevarne točke, ki smo jih analizirali do zdaj.

Kamnik

Kamnik
Po številu nesreč v Kamniku zlasti izstopajo tri križišča na Šolski ulici. Križišče z Usnjarsko cesto (prva puščica z leve), križišče Šolske ulice s parkirnim prostorom kamniške športne dvorane (srednja puščica) in križišče Šolske ulice in regionalne ceste št. 225 (prva puščica z desne). Foto: Google maps

V okolici OŠ Frana Albrehta v Kamniku smo v obdobju od leta 2008 do 2014 našteli 24 prometnih nesreč z vsaj lažjo telesno poškodbo. Zgodilo se je 21 prometnih nesreč, kjer so bili udeleženci lažje poškodovani in 3 prometne nesreče, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami. S Policijske uprave Ljubljana so nam odgovorili, da so se te nesreče zgodile na Šolski ulici, ki je umeščena med ulico Šutna in regionalno cesto št. 225. Dolga je približno 200 metrov, na tej dolžini pa so štiri križišča. Zajema križišče Šolske ulice in ulice Šutna, križišče Šolske ulice z Usnjarsko cesto, križišče  Šolske ulice in uvoza–izvoza na parkirni prostor športne dvorane v Kamniku ter križišče Šolske ulice in prej omenjene kamniške obvoznice oziroma regionalne ceste št. 225.

Glede statistike prometnih nesreč, ki se nanašajo na zgoščenost prometnih nesreč v Kamniku, na ljubljanski policijski upravi pojasnjujejo, da se pri obravnavanju prometnih nesreč kraj nesreče umesti na najbližji objekt. V primeru kamniške točke je to prav OŠ Frana Albrehta na Šolski ulici. Osnovna šola nima povezave na Šolsko ulico, temveč se do nje pripelje z ulice Šutna. Pod Šolsko ulico je še podhod za pešce, na obeh straneh podhoda pa je avtobusna postaja.

_DSC1503
Križišča na Šolski ulici. Foto: PP Kamnik

Policisti poudarjajo, da je bil v vseh primerih vzrok izsiljevanje prednosti ali vožnja na prekratki varnostni razdalji, glede na navedeno pa menijo, da omenjeni odsek Šolske ulice sicer v smislu varnosti prometa ne izstopa bolj kot ostale lokacije na območju PP Kamnik. Podatki, ki smo jih pridobili od policije mi, pa kažejo, da na tej ulici obstaja zgostitev nesreč s poškodbami.

Celje

Celje
Foto: Google maps

Na Mariborski cesti med trgovskima centroma Planet Tuš in City Center se je po naših podatkih med leti 2008 in 2014 zgodilo 61 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Šest prometnih nesreč se je končalo s hudimi telesnimi poškodbami, medtem ko so bili v 55 prometnih nesrečah udeleženci lažje poškodovani.

Pri preverjanju statističnih podatkov in nevarnih odsekov za območje PU Celje, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nesreč, tudi z najhujšimi posledicami, so policisti PU Celje prišli do zaključka, da navedena lokacija ni opredeljena kot nevarna točka. Čeprav na omenjeni relaciji prihaja do velikega števila prometnih nesreč, pa policisti odgovarjajo, da so posledice po njihovem mnenju na tem odseku minimalne. Kot pojasnjujejo, gre v večini primerov le za materialno škodo, vzrok pa je najpogosteje neprilagojena varnostna razdalja med vozili ali nepravilna sprememba smeri vožnje. Kot dodajajo, je število prometnih nesreč na omenjenem odseku, glede na veliko frekvenco prometa, podpovprečno. K temu prispeva tudi posodobljena prometna infrastruktura, ki je število nesreč znižala.

Pri obravnavanju prometnih nesreč pa celjski policisti opažajo, da prihaja v obdobju zadnjih dveh let do zgostitve prometnih nesreč predvsem na regionalni cesti št. 752, in sicer v neposredni bližini stanovanjskega objekta na ulici Bukovžlak št. 2. Na podlagi statističnega pregleda označujejo to mesto kot nevarno točko.

Celje2
Nevaren odsek v Bukovžlaku. Foto: Google maps

Na omenjenem odseku gre za dvojni ovinek, v katerem zaradi zglajenega in neravnega vozišča, kar je posledica kolesnic tovornih vozil, prihaja do povečanega števila prometnih nesreč. Zlasti v času, ko je vozišče mokro, kar dodatno prispeva k slabemu oprijemu pnevmatik na popolnoma iztrošenem vozišču. Do prometnih nesreč prihaja predvsem zaradi izgube oblasti nad vozilom, zlasti zaradi zdrsa prednjih ali zadnjih koles vozila. Policisti poudarjajo, da do omenjenih prometnih nesreč prihaja ob popolnoma prilagojeni hitrosti vožnje glede na potek vozišča.

Po naših podatkih, ki smo jih pridobili s policije, se je v obdobju 2008–2014 na tem območju res zgodilo 22 nesreč s telesnimi poškodbami, od tega dve s hudimi.

Policijska postaja Celje je z namenom izboljšanja prometne varnosti na direkcijo za infrastrukturo že naslovila poziv k sanaciji omenjenega vozišča, kot nujen ukrep pa je predlagala rezkanje vozišča, ki mora biti izvedeno pred pričetkom motoristične sezone.

DSC_0110
Nevaren odsek v Bukovžlaku. Foto: PP Celje

Murska Sobota

Murska_Sobota
Foto: Google maps

Na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti se je med leti 2008 in 2014 zgodilo 56 prometnih nesreč. V petih nesrečah so bili udeleženci hudo poškodovani, medtem ko so bili v 51 nesrečah udeleženci lažje poškodovani.

Glede na razpršenost prometnih nesreč bi težko določili točke, ki bi izpolnile kriterije za nevarne točke na posameznih odsekih. Čeprav točke na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti na PU Murska Sobota ne ocenjujejo kot nevarne, pa tam po naši analizi pogosto prihaja do prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki so vožnja z neprilagojeno hitrostjo, nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nedovoljena in prepovedana prehitevanja, nepravilni premiki z vozili in nezadostna varnostna razdalja.

Da bi se na tej točki zgodilo manj prometnih nesreč, policisti ugotavljajo, da bi najbolj pripomogle ureditev krožnega križišča, ureditev semaforiziranega križišča, fizične talne ovire na prednostni Gregorčičevi ulici in na obeh straneh stranske ulice. Dodajajo pa, da bi bila najenostavnejša rešitev, da udeleženci cestnega prometa upoštevajo pravila cestnega prometa, saj bo število nesreč v tem primeru upadlo.

Križišče na Gregorčičevi ulici.

Policisti policijske postaje v Murski Soboti sicer poudarjajo, da Pomurje glede na prometno infrastrukturo in število obravnavanih prometnih nesreč ne izstopa od ostalih regij v Republiki Sloveniji. Z izgradnjo pomurske avtoceste novembra 2008 se je stanje prometne varnosti na tem območju močno izboljšalo, zlasti kar se tiče mrtvih udeležencev v prometnih nesrečah. Od leta 2000 do 2008 je na pomurskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 180 posameznikov, medtem ko se je število mrtvih med leti 2009 in 2015 znižalo na 45 smrtnih žrtev.

Ptuj

Ptuj_Minoritski_trg1
Foto: Google maps

Na Minoritskem trgu na Ptuju so policisti med letoma 2008 in 2014 zabeležili 56 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci lažje poškodovani.

Posebej izstopa ena točka. Vezana je na semaforizirano križišče na Minoritskem trgu 1, kjer se sekata regionalna cesta št. 710 in regionalna cesta št. 229. Gre za eno najbolj frekventnih križišč na območju policijske postaje Ptuj. Na tem križišču prihaja do prometnih nesreč zlasti zaradi vožnje v rdečo luč in neustrezne varnostne razdalje. Križišče je najbolj obremenjeno v času odhodov in prihodov na delo, nekje med 6. in 8.uro zjutraj ter 14. in 16. uro popoldne.

Po oceni ptujskih policistov bi bila izgradnja krožišča prava rešitev za zmanjšanje števila prometnih nesreč, predvsem tistih, ki se zgodijo zaradi izsiljevanja prednosti in neustrezne varnostne razdalje, krožišče pa bi zagotovilo tudi večjo pretočnost prometa.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Prometne nesreče

Ugotavljamo, kateri odseki slovenskih cest so najnevarnejši.

17 prispevkov

Zakaj državne ceste propadajo in kako bodo odgovorni izboljšali njihovo varnost

Na 34 nevarnih točkah na državnih cestah se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo 296 prometnih nesreč, izmed katerih …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

Najbolj nevarne ceste na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju

Nevarni odseki na ptujskem, v Prlekiji in Prekmurju so: Majšperk – Apaški Križ; Rogoznica – Senarska; Spuhlja – Ormož; križišče …

Tema: Prometne nesreče
Članek,

1 komentar

Radisson 25. 3. 2016, 00.08

V Kamniškem primeru je rdeče obarvana cesta prva vstopna točka na Ljubljansko cesto s smeri Celja, križišče do nje (na desni strani rdeče cone) pa povezuje Šolski center srednjih šol, zdravstveni dom, naselja pod Starim gradom in obvoznico (ki je po enosmerni ureditvi centra tudi edina pot do središča mesta). Do večine nesreč pride, ko morajo vozniki z ene ali druge strani rdeče cone priti na njim oddaljeni pas in pri tem zjutraj ali popoldne prečkati dve koloni vozil, ki čakajo na vstop v križišče.

Zanimiva rešitev bi bili nadhodi na prej omenjem križišču, ki bi tako dali pešcem prosto pot (veliko nesreč se zgodi tudi na ta račun) in voznikom možnost v popolnosti izkoristiti vsak interval.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno