S fekalijami okuženi vodi letno izpostavljenih več kot 100.000 Slovencev

Lani je bilo vodi, v kateri so našli sledi fekalij, izpostavljenih 116.190 Slovencev. Kar 1.624 ljudi je oporečni vodi izpostavljenih že vsaj štiri leta.

Dejan Krek, lastnik Inštalaterstva Krek, je upravljavec dveh izmed dvanajstih vodovodov v Sloveniji, v katerih je bila v preteklih štirih letih vsako leto znova odkrita onesnaženost s fekalijami oziroma z bakterijo E. coli. Bakterija je sicer naravno prisotna v človeškem črevesju, z zunanjim zaužitjem (s hrano ali vodo) pa lahko postane smrtno nevarna.

Foto: Petr & Bara Ruzicka, Flickr
Foto: Petr & Bara Ruzicka, Flickr

Prvi izmed neslavnih vodovodov je Obršje, ki v manjšem naselju v občini Škofja Loka z vodo oskrbuje 54 prebivalcev. Gre za več desetletij star vodovod, ki so ga vaščani zgradili sami. Voda v vodovodu je pod vplivom površinske vode, kar pomeni, da zlahka pride do stika s tujki. Zato mora biti za zagotovitev standardov pitne vode primerno pripravljena. Voda, ki jo iz pip točijo vaščani, ni deležna niti ustrezne dezinfekcije. Prekuhavanje vode ni občasen ukrep, temveč stalnica.

A presenetljivo, to predstavlja večji problem upravljavcu vodovoda kot vaščanom. Krek je kot upravljavec vodovoda tisti, ki je po zakonu dolžan zagotoviti, da vsem uporabnikom iz pipe priteče neoporečna pitna voda.

Investicija v potrebno dezinfekcijo vode bi stala med 15 in 20 tisoč evrov, ocenjuje Krek. Vodarina, ki jo plačujejo krajani, Kreku pokrije zgolj stroške obveznega vzorčenja vode, da ugotovi, ali je voda iz vodotoka primerna za uživanje. Zveni že povsem resignirano, ko pove: »Ampak to je začaran krog, preprosto ni interesa z nobene strani.«

Krajani namreč nočejo plačati več, prav tako se nočejo priključiti na javni vodovod. Krajani želijo upravljati svoj vodovod in se tako izogniti priključitvi na dražji občinski vodovod – četudi morajo vodo stalno prekuhavati. Navajeni so namreč, da voda teče iz pipe brez vodomera in da je praktično zastonj, pove Krek, zato ne pristajajo na »oderuške« cene za vodo, ki bi prišle skupaj z občinskim vodovodom. Četudi morajo zato žrtvovati zdravo vodo iz pipe.

Prebivalci Drage, prav tako naselja v Škofji Loki, katero z vodo oskrbuje naslednji rekorder med oporečnimi vodovodi, so našli še lažjo rešitev: preprosto so izvrtali drugo vrtino, iz katere po novem črpajo vodo. Zdaj bo za nekaj časa bolje, sklepa Krek, a dolgoročno to ni ustrezna rešitev.

Občina po njegovih besedah v vodovod ni pripravljena investirati, saj je po zakonu zanj kot upravljavec odgovoren on. Kako bo rešil situacijo, še ne ve.

V podobno brezupni situaciji je trenutno 12 vodovodov po Sloveniji, ki vodo zagotavljajo skupno 1.624 Slovencem. Prav vsi najbolj oporečni vodovodi, v katerih so sledi fekalij prisotne že zadnja štiri leta, so rezultat vaških samoiniciativ. Največji izmed vodovodov je Studenčevka v občini Sodražica, ki oskrbuje 607 Slovencev. Zdravstveni inšpektorat je že lani za podcrto.si povedal, da je najboljša rešitev priključevanje na večje javne vodovode, z njimi se strinja tudi upravljavec Krek. A Slovenci vode ne dajo.

Sledi fekalij so v pitni vodi najdene prepogosto

Slovenska pitna voda je nasploh bolj onesnažena, kot bi si kot prebivalci razvite zahodne države, ki se ponaša bogatimi vodnimi viri in ki je lani pravico do pitne vode celo zapisala v ustavo, morda predstavljali. Lani je bilo vodi, okuženimi s fekalijami, izpostavljenih 116.190 ljudi. Situacija se sicer izboljšuje. Kot smo pisali na podcrto.si, je bilo leta 2015 okuženi vodi izpostavljenih okoli 150.000 Slovencev (v to številko je vključen mariborski vodovod, kjer pa so bakterijo našli le v eno stavbi), leta 2013 pa celo skoraj 182.000 oseb. Stanje na slovenskih vodovodih se splošno gledano izboljšuje, a zdravstveno neustrezne vode je še vedno preveč.

Že tradicionalno so bili lani oporečni predvsem manjši vodovodi: izmed vseh 106 vodovodov, v katerih je bila lani najdena bakterija E. coli, jih 91 z vodo oskrbuje manj kot 1000 ljudi. Le eden, kranjski vodovod, je večji – z vodo namreč oskrbuje skoraj 60.000 ljudi.

Vodovodi, v katerih so lani našli bakterijo E. coli.

Koliko ljudi vsako leto zboli zaradi okuženosti z bakterijo E. coli, je nemogoče reči. Zaradi zastrupitve z vodo oziroma težav s prebavo namreč ljudje ne obiščejo vedno zdravnika. Zaradi konstantne izpostavljenosti bakteriji lahko ljudje razvijejo imunost, ampak določene ranljive skupine, kot so otroci, starejši, tisti z oslabljenim imunskim sistemom in pa tujci, ki bakterij v vodi niso vajeni, lahko utrpijo hude posledice. Do najhujšega je dejansko že prišlo – leta 2011 je zaradi okužbe z bakterijo E. coli v vodi po poročanju Dela umrl še ne enoletni otrok.

Do okužene vode lahko pride zaradi različnih razlogov. »Onesnaženost z E. coli lahko pomeni, da je prišlo do vdora površinskih voda v zajem pitne vode ali v omrežje oziroma da priprava vode ni bila učinkovita. V primeru, da je že vir pitne vode površinski, je namreč za zagotavljanje stalne skladnosti obvezna ustrezna priprava pitne vode,« pove Andreja Mojškrc iz zdravstvene inšpekcije. Sploh kadar je izvir pitne vode nad zemljo, mora iti zajeta voda čez postopek priprave, po navadi dezinfekcijo, v kateri se iz vode odstranijo vsi škodljivi mikroorganizmi, da voda postane primerna za pitje.

Kot rečeno, za to, da je pitna voda zdravstveno ustrezna, so odgovorni upravljavci vodovodov. »Ti morajo za ta namen vzpostaviti notranji nadzor po načelih sistema HACCP in ga tudi izvajati,« pove Andreja Mojškrc. To pomeni, da morajo imeti vzvode za identifikacijo morebitnih tveganj onesnaženja vode, hkrati pa načrt, kako to preprečiti. Ampak »zato morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so ustrezni kadrovski in finančni viri, vzpostavljen ustrezen režim na vodovarstvenih pasovih in ustrezna infrastruktura,« doda.

Pri vodovodih, v katerih je bila bakterija E. coli prisotna že zadnja štiri leta, ti pogoji niso izpolnjeni. Prav vsi se srečujejo s slabo strukturo vodovodov, s pomanjkanjem financ, po večini pa tudi s pomanjkanjem ustreznega kadra. Vodovoda Obršje in Draga, ki ju upravlja Krek, sta dva izmed štirih vodovodov, ki imajo profesionalnega upravljavca. Ostalih osem najbolj problematičnih vodovodov je v rokah občine oziroma vaške skupnosti, ki je vodovod tudi zgradila.

Vodovodi, v katerih so v obdobju 2013–2016 bakterijo E. coli našli vsaj dvakrat.

Problematični so predvsem vaški vodovodi

V Sloveniji imamo nadpovprečno veliko število manjših, vaških vodovodov, ki oskrbujejo do 1000 prebivalcev. Takih je kar 45,5 odstotkov vseh vodovodov v Sloveniji (pri čemer vodovodi, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev, sploh niso všteti). Slovenci kot prebivalci zelo razgibane in z vodnimi viri bogate države, so si v preteklosti vodovode gradili sami.

A prav ti vodovodi so med zdravstveno najbolj oporečnimi. Vseh upravljavcev manjših vodovodov ne moremo metati v isti koš, opozarja zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc, saj nekateri nimajo težav pri zagotavljanju zdravstveno ustrezne pitne vode.

A dejstvo je, da so pri manjših vodovodih z do 500 uporabniki težave bolj pogoste. Kar 78 odstotkov vodovodov, v katerih je bila v lanskem letu odkrita prisotnost E. coli, z vodo oskrbuje manj kot 500 uporabnikov.

Zdravstveni inšpektorji pa večinoma opažajo, da »upravljavci niso ustrezno prepoznali dejavnikov tveganja oziroma niso imeli, glede na prisotne dejavnike tveganja, ustrezne priprave vode,« je zapisano v letnem poročilu zdravstvene inšpekcije. Prav tako ne zagotavljajo ustreznega vzorčenja vode. In morda najbolj problematično: nekateri upravitelji se tudi po večletnem pojavljanju istih težav, ne trudijo odpraviti nepravilnosti in namesto tega periodično izvajajo ukrep prekuhavanja vode, opažajo inšpektorji.

Na podcrto.si veliko pozornosti namenjamo okoljski problematiki. Podprite naše delo.

Občine prevzemajo pobudo

Prebivalci dveh vasi v občini Sodražica že več kot 100 let vodo pridobivajo iz lokalnega vodovoda Studenčevka. Upravitelj vodovoda je vaška skupnost imenovana Vodna skupnost Studenčevka. Voda je pod vplivom površinske vode in ni dezinficirana. Vsaj zadnja štiri leta je konstantno okužena s fekalijami.

»Žal predstavniki vodne skupnosti ne želijo sistema predati profesionalnemu upravljavcu, niti sami ne želijo vzpostaviti sistema službe, ki bi ustrezal zakonsko predpisanim standardom«, pove Blaž Milavec, župan občine Sodražica, v kateri ležita dve izmed štirih vasi, ki vodo pridobivajo iz spornega vodovoda.

Vaščani so v vodovode vložili lastna sredstva in lasten znoj, zato se »svoji« vodi niso pripravljeni odpovedati, sploh pa ne za ceno dražje vode. Občina se dogovor z vodno skupnostjo doseči že leta – neuspešno. Zdaj se je občina odločila, da stvari vzame v svoje roke.

»Občina Sodražica ne bo, ker brez prostovoljnega prenosa moči tudi ne more, storila nič za kakovostno pitno vodo iz sistema Studenčevka,« pove župan. Ker pa občina kljub temu, da vaška skupnost z njo noče sodelovati, nosi pravno odgovornost za pitno vodo občanov, bo občina svojim občanom zgradila vzporedni vodovodni sistem. Dokončan naj bi bil leta 2018.

Ali se bodo občani želeli povezati na nov vodovod? Občani Sodražice sicer že spreminjajo mnenje v smeri ustrezne ureditve te problematike, pove župan, a občina ima načrt tudi za primer, da občani nove pridobitve ne bi želeli uporabljati: »Po zgraditvi bo občina najverjetneje zahtevala od pristojnih služb zaprtje sistema ali pa prenos odgovornosti zanj na neki drugi subjekt.«

Podobno je postopala občina Hrpelje – Kozina. V občini je več vasi, ki vodo pridobivajo iz vaških vodovodov, med njimi jih je precej, v katerih je bila v preteklih letih najdena bakterija E. coli. V dveh vaseh, v Brezovici in Hotični, so sledi fekalij v vodi prisotne zadnja štiri leta. Ponovno – zaradi neobstoja priprave pitne vode se uporabnikom dobavlja neobdelana voda in ukrep prekuhavanja je predpisan bolj pogosto kot ne.

Sedaj občina investira v nov vodovodni sistem. Vodovod Hotična, sicer iz leta 1923, je sedaj popolnoma prenovljen, vodovod Brezovica bo prenovljen do leta 2018, pove Vasja Valenčič, predstavnik za odnose z javnostjo na občini Hrpelje – Kozina. Od maja 2015 ima občina sklenjeno pogodbo z profesionalnim upravljavcem vodovoda in pričakuje, da bo voda od sedaj naprej zdravstveno ustrezna in primerna za pitje.

Kdo naj prevzame odgovornost?

Zakonsko je za zagotavljanje ustrezne pitne vode zadolžen upravljavec vodovoda. Ta je tisti, ki v primeru neustrezne vode od zdravstvene inšpekcije prejme odločbo o ukrepih ali globo. Dejan Krek, ki upravlja oporečna vodovoda v občini Škofja Loka, je sicer kljub ponavljajočim se težavam tudi letos dobil le odločbo zdravstvene inšpekcije, da mora situacijo urediti še letos. Sklepa, da bo naslednjič na vrsti globa. A Krek brez potrebnih sredstev ustrezne vode ne more zagotoviti. Krek je sicer profesionalni upravljavec, a ker upravlja stara vaška vodovoda, ima iste težave kot lokalni upravljavci. Upravljavec namreč ne more vedno zagotoviti ustrezne infrastrukture in posledično ustrezne vode. Ključno vlogo ima tu občina.

Zdravstveni inšpektorat je že lani za podcrto.si povedal, da vidi rešitev problema predvsem v priključevanju oporečnih vaških vodovodov na večje občinske vodovodne sisteme. S tem se strinja tudi Krek: »V Sloveniji imamo preveč majhnih vodovodov, s katerimi brez interesa občine in vaščanov ni mogoče storiti nič.«

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Okolje

Kako dobro skrbimo za naše okolje? Sistematično analiziramo okoljska vprašanja v državi.

48 prispevkov

Epizoda 43 – Poplave v Sloveniji: Selitve z ogroženih območij

V novi epizodi Pod črto podkasta smo šli v Zgornjo Savinjsko dolino. Preverili smo, kakšno je stanje štiri mesece po …

Tema: Okolje, Podkast
Podcast,

Fine particles in the air: Ljubljana among the most polluted European cities

Fine particle pollution causes premature births, illness, and, in Slovenia, more than 800 preventable deaths every year.

Tema: Okolje
Article, Članek,

1 komentar

Marko 25. 2. 2017, 11.32

Za naključnega bralca, je članek zelo gostobeseden in moti predvsem, da povzema samo izjave upravljalcev, občine in inšpektoratov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno