Rezultati iz Italije: koga koronavirus najbolj ogroža
Po podatkih poročila italijanskega inštituta za javno zdravje o dosedanjih smrtih zaradi koronavirusa so najbolj ogroženi srčni bolniki in osebe z visokim pritiskom.
Katere skupine ljudi se morajo še posebej zaščititi pred okužbo s koronavirusom?
Podatki iz Italije kažejo, da so to starejši s pridruženimi zdravstvenimi težavami. Najbolj ogroženi so starejši z več zdravstvenimi težavami, prevladujejo tisti s srčno-žilnimi obolenji.
Italijanski nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil poročilo, v katerem so analizirali potrjene smrti zaradi novega koronavirusa (SARS-CoV-2) v Italiji do 20. marca. Vključili so smrtne primere vseh tistih, ki so bili v času smrti okuženi s koronavirusom, ne glede na pridružene bolezni posameznikov. V celotno analizo je bilo zajetih 3200 smrtnih primerov.
Prva ugotovitev poročila je, da je za posledicami okužbe z novim koronavirusom umrlo bistveno več moških kot žensk. Delež moških med umrlimi je kar 70 odstotkov. Povprečna starost vseh umrlih je 78,5 let.
Poročilo je analiziralo tudi pridružene zdravstvene težave umrlih zaradi bolezni covid-19. Podatke o pridruženih težavah so avtorji poročila uspeli dobiti za 481 umrlih.
Skoraj polovica izmed vključenih v vzorec je imela tri ali več pridruženih zdravstvenih težav. Dobra četrtina je imela dve pridruženi zdravstveni težavi, slaba četrtina pa eno. Le 1,2 odstotka oziroma šest umrlih izmed analiziranih 481 primerov ni imelo pridruženih zdravstvenih težav.
Poročilo torej kaže, da so najbolj ogroženi posamezniki s pridruženimi zdravstvenimi težavami. Katere izmed teh najbolj ogrožajo obolele z novim koronavirusom?
Največ, skoraj tri četrtine umrlih, je imelo povišan krvni pritisk. Tretjina umrlih je imela sladkorno bolezen, trideset odstotkov pa ishemično bolezen srca. Dobra petina je imela še eno srčno bolezen, atrijsko fibrilacijo. Petina umrlih je trpela tudi zaradi kronične odpovedi ledvic. Ostale zdravstvene težave je imela manj kot petina mrtvih, ki so bili vključeni v vzorec analize.
Infografika: pridružene zdravstvene težave umrlih z okužbo z novim koronavirusom
Poročilo pokaže tudi, da je bilo okoli 85 odstotkov umrlih izmed 3200 vključenih primerov v poročilo starejših od sedemdeset let. Najmanj ogroženi so bili mlajši od trideset let, v poročilo namreč ni vključen noben primer smrti v tej starostni skupini. V starosti med 31 in 39 let je umrlo devet posameznikov. Sedem izmed njih je imelo resne pridružene bolezni oziroma zdravstvene težave, za dva posameznika pa pripravljavci poročila niso uspeli pridobiti podatkov o zdravstvenem stanju.
Poročilo iz Italije je lahko vodilo za sprejetje ukrepov tudi v Sloveniji. Glede na to, da pri nas še kar poteka velik del gospodarske aktivnosti, kjer so zaposleni v fizičnem stiku (na primer v tovarnah), bi bilo smiselno, da posamezniki s pridruženimi zdravstvenimi težavami tega dela v času epidemije ne opravljajo in ostanejo doma. Prav tako je smiselna čim večja fizična izolacija posameznikov z zdravstvenimi težavami, ki jih okužba z novim koronavirusom najbolj ogroža: srčnih, sladkornih in ledvičnih bolnikov.
Preberite celotno poročilo italijanskega nacionalnega inštituta za javno zdravje
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 4 komentarji
Več iz teme: Koronavirus
Analiza stanja in ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom (SARS-CoV-2).
Covid raziskava: občutno znižanje ocene okuženosti v Sloveniji
Po prvotnih ocenah se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije, po reviziji …
Poročilo o raziskavi okuženosti s koronavirusom bo javno v prihodnjih dneh
Ljubljansko medicinsko fakulteto smo vprašali, kdaj bodo objavili podrobnosti o raziskavi okuženosti z novim koronavirusom v Sloveniji. Obljubili so nam, …
4 komentarji
Nemi Opazovalec 26. 3. 2020, 23.02
Pohvale za objavo rezultatov aktualnih - svežih - raziskav v zvezi s COVID-19. Predlagam vam, da svojo pozornost poleg zanesljivosti virov posvetite tudi načinu sporočanja rezultatov, ker eno brez drugega lahko povzroči, da bralec pride do napačnih sklepov.
Raziskava, ki jo citirate, se ne ukvarja s tem, katera skupina glede na starost, spol in drugo je najbolj ogrožena v primeru okužbe s koronavirusom. Raziskava le poda demografsko in zdravstveno sliko tistih, ki so umrli. Če ponazorim s primerom: ne pove, da imaš zaradi povišanega krvnega tlaka večjo verjetnost za smrt, ampak da, če umreš, je večja verjetnost, da imaš tudi povišan krvni tlak. In enako za ostale pridružene bolezni, za spol, za starost. Po vaši logiki bi namreč prvo tabelo v članku razložili tako: "Prebivalci Lombardije imajo v primeru okužbe največjo verjetnost, da umrejo," kar je (če spregledamo težave s prenasičenostjo zdravstvenega sistema, s katero se članek ne ukvarja) nesmisel, bolezen tako ne deluje. Pravilno je: "Če umreš, je zelo velika verjetnost, da si v času bolezni živel v Lombardiji."
Da bi lahko ocenili ogroženost glede na posamezno značilnost, bi morali vključiti vse obolele, torej tudi preživele. Kaj pa, če je bilo med preživelimi 75% takih s povišanim krvnim tlakom (med umrlimi 73.8%)?
Na Kitajskem je imelo povišan krvni tlak samo 6% umrlih. https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2762130
V poročilu na str. 12 https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf pa so zapisali, kakšno smrtnost so imeli okuženi (ugotovljeno s pozitivnim laboratorijskim testom), ne pa nujno oboleli za COVID-19, z določeno pridruženo boleznijo.
To so torej 3 različni podatki, 3 različni vidiki, na primeru astme:
- kolikšen del umrlih je imel (vsaj) astmo,
- kolikšen del okuženih, ki je imel (vsaj) astmo, je umrl,
- kolikšen del obolelih, ki je imel (vsaj) astmo, je umrl.
COVID-19 ubija ljudi vseh (ne glede na) starosti, spolov, ras, krajev bivanja, ki imajo že od prej kake (kronične) zdravstvene težave. Slednje pa je predvsem funkcija (ker nisem strokovnjak na tem področju, gotovo izpuščam še kakšen pomemben dejavnik):
- staranja (z leti narašča tudi število pridruženih bolezni), glej sliko 8 v članku: https://erj.ersjournals.com/content/erj/44/4/1055.full.pdf ; tudi mladi niso povsem izvzeti - primer mladega (manj kot 30 letnega) nogometnega trenerja v Lombardiji, ki je šele ob sprejemu v bolnišnico izvedel, da ima levkemijo, in naslednji dan umrl za COVID-19,
- navad (kajenje) in kraja bivanja (onesnaženost zraka), slika 7: https://erj.ersjournals.com/content/erj/44/4/1055.full.pdf ,
- življenjskega standarda (pod/pre-hranjenost, zdravstvena oskrba).
Potem so tu še tisti, ki so se s cepljenjem izognili smrti zaradi gripe, proti SARS-CoV-2 pa niso cepljeni in bodo imeli težave. Pri nas je takih relativno malo, ker je proti gripi cepljenih samo 12% starejših od 65 let, drugače pa bo/je drugod v Evropi, kjer je precepljenost starejših bistveno višja, npr. Italija in Španija okoli 50%, Združeno kraljestvo okoli 70%. https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/seasonal-influenza-antiviral-use-2018.pdf
Ob tem se sprašujem tudi, kako bosta šla skupaj novi koronavirus in HIV/AIDS? Južna Afrika bo kmalu na udaru.
Jernej 27. 3. 2020, 09.51
Hvala za članek.
73,8% umrlih je imelo povišan krvni pritisk.
Zanimivo in uporabno bi bilo vedeti, kolikšen delež obolelih s povišanim krvnim pritiskom je umrlo in koliko preživelo. Pa seveda podobno za ostala pridružena zdravstvena stanja.
Nemi Opazovalec 28. 3. 2020, 11.00
NIJZ je včeraj objavil Priporočila za izjemno ranljive skupine oseb v času širjenja okužbe COVID-19:
https://www.nijz.si/sl/priporocila-za-izjemno-ranljive-skupine-oseb-v-casu-sirjenja-okuzbe-covid-19
Blaž 28. 3. 2020, 20.09
Iz poročila predvsem ni jasno, ali so imeli bolniki, ki so umrli, samo povišan krvni pritisk in so bili brez drugih težav ali pa je povišan krvni tlak zgolj statistična presečna množica. Pri takšni povprečni starosti je namreč zgolj visok krvni pritisk brez pridruženih težav, ki so posledica (ali pa vzrok) osnovne, nekaj zelo redkega.