Covid raziskava: občutno znižanje ocene okuženosti v Sloveniji

Po prvotnih ocenah se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije, po reviziji rezultatov raziskave pa le okoli 16.000.

Ilustracija: Metod Blejec

V začetku maja so na podlagi raziskave o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom (SARS-CoV-2) okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije. V predvčerajšnjim objavljenem poročilu o raziskavi so svojo oceno močno popravili. Po novi oceni naj bi se do konca aprila z virusom okužilo le okoli 16.000 Slovencev. Vendar je tudi ta ocena nezanesljiva, je razvidno iz poročila.

Velika razlika v podatkih je nastala zaradi različnih podatkov o zanesljivosti testov za ugotavljanje protiteles na novi koronavirus v krvi. Raziskovalci pojasnjujejo, da so šele po objavi prvih rezultatov ugotovili, da so testi manj zanesljivi od zagotovil proizvajalca testa.

Spodaj pojasnjujemo, kaj pomenijo ti novi rezultati za Slovenijo in kako jih interpretirati.

Zanesljivost rezultatov: do konca aprila v Sloveniji od 0 do 56.000 okuženih

Raziskovalci inštituta za mikrobiologijo, ki so izvajali raziskavo, so objavo poročila o raziskavi napovedovali v roku meseca dni po objavi prvih ocen okuženosti v Sloveniji. V začetku maja so namreč objavili le oceno okuženosti, ne pa tudi podatkov, na katerih ocena temelji. Rok za objavo poročila se je iztekel v začetku junija. A nanj je morala javnost nato čakati še dodaten mesec dni – inštitut ga je javno objavil v ponedeljek.

Podatki v poročilu za samo zanesljivost raziskave niso vzpodbudni. V začetku maja so z inštituta javnosti sporočili, da lahko s 95-odstotno verjetnostjo ocenijo, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo med 42.000 in 84.000 prebivalcev Slovenije. Zdaj pa so to oceno močno popravili. Na podlagi novih dognanj o zanesljivosti testov na protitelesa novega koronavirusa so ocenili, da se je do konca maja okužilo le okoli 0,8 odstotka prebivalcev Slovenije, se pravi okoli 16.000 posameznikov.

A ta ocena 16.000 okuženih prebivalcev je zelo nezanesljiva. V statistiki se zanesljivost ocen določa s tako imenovanim intervalom zaupanja. Ta interval nam pove, kolikšna je verjetnost, da se točno število okuženih nahaja v določenem razponu. Raziskovalci inštituta so v poročilu zapisali, da lahko s 95-odstotno verjetnostjo trdijo, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od nič do 2,8 odstotka prebivalcev Slovenije – torej od nič do 56.000 posameznikov. Dejansko število okuženih je torej nekje v tem razponu. Pri čemer spodnja vrednost (nič odstotkov okuženih) dejansko sploh ni možna, saj smo do konca aprila v Sloveniji s testiranjem potrdili več kot 1400 okuženih.

Vzrok za napačne prvotne ocene: lažno pozitivni vzorci testov na protitelesa

Kje je vzrok za napačne ocene z začetka maja? Kot je razvidno iz poročila, so za to krivi lažno pozitivni vzorci testov na protitelesa novega koronavirusa.

Noben test ni 100-odstotno zanesljiv oziroma, kot se temu reče strokovno, specifičen. Podatek o specifičnosti testa pove, koliko lažno pozitivnih rezultatov bo dal test – torej v koliko primerih bo test pokazal prisotnost protiteles pri nekom, ki protiteles na novi koronavirus dejansko nima.

Podatki proizvajalca testa, ki so ga uporabili raziskovalci inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, so navajali, da ima v raziskavi uporabljeni test zelo nizek delež lažno pozitivnih testov. Raziskovalci so nato po objavi prvotnih rezultatov z začetka maja pregledali neodvisno znanstveno literaturo o zanesljivosti testa. Ugotovili so, da je glede na to literaturo test bistveno manj zanesljiv od zagotovil proizvajalca. Zato so morali naknadno znižati ocene o okuženosti prebivalcev Slovenije s koronavirusom. Obenem pa so te ocene postale bistveno manj zanesljive.

Bolj podrobne podatke o testih in statistična pojasnila si lahko preberete v poročilu o raziskavi.

Kaj pomeni nova ocena okuženosti: višja ocena smrtnosti virusa

Zaradi bistveno slabše zanesljivosti novih rezultatov je treba biti pri njihovi interpretaciji zelo previden. S tem v mislih lahko ocenimo, da so novi rezultati precej bolj podobni tistim iz drugih držav, kot so bili prvotni rezultati z začetka maja. Obenem pa je na podlagi novih rezultatov ocena smrtnosti virusa precej višja.

Do konca aprila je v Sloveniji zaradi koronavirusa po podatkih Covid-19 sledilnika umrlo okoli 100 bolnikov. Glede na takratno preliminarno oceno okuženosti (od 40.000 do 80.000 prebivalcev), s katero so javnost seznanili avtorji raziskave, smo pri Pod črto ocenili, da se smrtnost novega koronavirusa giblje med 0,125 in 0,25 odstotki okuženih. Glede na nove rezultate je smrtnost precej višja. Če vzamemo 16.000 okuženih prebivalcev Slovenije do konca aprila (kar je, kot smo poudarili, zelo nezanesljiva ocena) – pa znaša smrtnost novega koronavirusa v Sloveniji dobrih 0,6 odstotkov okuženih.

To je precej podobno ocenam dveh tujih študij, ki smo jih navajali v našem članku o raziskavi na začetku maja. Spomnimo, raziskava v ameriški zvezni državi New York je smrtnost ocenila na 0,5 odstotka. Raziskava na Češkem pa na 0,6 odstotka vseh okuženih z novih koronavirusom

Smiselnost slovenske raziskave

Majski rezultati raziskave in novi rezultati se med seboj močno razlikujejo. Še bolj v oči bode nedoločnost zadnje ocene, torej med nič in 56.000 okuženih do konca aprila.

Na inštitut za mikrobiologijo in imunologijo smo se zato obrnili z vprašanjem o smiselnosti študije oziroma kakšno praktično vrednost ima ta ocena glede na širok razpon ocene okuženosti v Sloveniji.

Prek elektronske pošte nam je odgovoril dr. Miroslav Petrovec. Njegov odgovor citiramo v celoti: »Veseli bomo, če boste lahko počakali na redna vmesna poročila in nam ne povzročali dodatnega dela z vedno novimi vprašanji in zahtevki. Raziskava je popolnoma transparentna in lepo bi bilo, ko ne bi a priori izražali neosnovanih dvomov v njeno potrebnost in smiselnost. Če morda spremljate tuje medije, ste gotovo prebrali, da sedaj podobne raziskave izvaja večina evropskih držav. Ste morda tudi raziskovalcem katere od njih poslali vprašanje o smiselnosti njihovih raziskav ali se vam dvomi porajajo le pri slovenski?«

Ostalih pojasnil o relevantnosti rezultatov od inštituta nismo uspeli pridobiti.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Koronavirus

Deli zgodbo 0 komentarjev