Kaj nam pove raziskava o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji

Ocenjujemo, kakšna je smrtnost novega koronavirusa in kakšno obremenitev zdravstvenega sistema bi lahko povzročil.

Ilustracija: Metod Blejec

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je prejšnji teden javnosti predstavil povzetek ugotovitev nacionalne raziskave o razširjenosti okužbe z novim koronavirusom (SARS-CoV-2) v Sloveniji. Protitelesa, ki kažejo na preteklo okužbo z virusom, so našli pri 41 izmed 1318 ljudi, ki so sodelovali v raziskavi. Na podlagi rezultata so ocenili, da se je z virusom okužilo med dva in štiri odstotke prebivalcev Slovenije – torej med 40.000 in 80.000 Slovencev.

Kaj lahko sklepamo na podlagi teh ugotovitev? Okuženost prebivalstva je bila po rezultatih raziskave sodeč precej višja, smrtnost virusa pa precej nižja od predvidevanj. Obenem pa se porajajo tudi določeni dvomi v zanesljivost ugotovitev raziskave. Celotna raziskava namreč še ni dostopna javnosti, tudi odgovorni pa priznavajo, da bi ocene lahko bile vsaj deloma napačne. Jasno pa je, da je novi koronavirus precej bolj smrten in kužen kot sezonska gripa.

A pojdimo po vrsti.

1. Okuženost prebivalcev Slovenije

Rezultat raziskave kažejo na precej večjo okuženost prebivacev Slovenije od naših zadnjih izračunov na Pod črto. Konec marca smo objavili izračun, da je z novim koronavirusom bilo do takrat okuženih slabih 3000 ljudi. Pri izračunu smo se opirali na do takrat znane podatke o odstotku okuženih, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje. Če bi na podlagi teh podatkov ocenjevali trenutno okuženost prebivalstva, bi lahko zaključili, da se je z novim koronavirusom do danes okužilo 5000 ljudi. (Več o metodologiji izračuna si preberite v tem prispevku.)

Rezultati raziskave pa kažejo, da se je z novim koronavirusom okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije – torej kar okoli desetkrat več od naših ocen. Predstojnika inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, dr. Miroslava Petrovca, smo vprašali, ali ga je tako visoka okuženost presenetila. Povedal nam je, da je tako visoko okuženost pričakoval. Poudaril pa je, da bodo čez šest mesecev ponovno testirali vse sodelujoče v raziskavi in takrat bodo lahko s še večjo zanesljivostjo podali oceno o številu okuženih posameznikov v Sloveniji.

Rezultati pa so nekoliko presenetili dr. Alojza Ihana, člana inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in vodja laboratorija za celično imunologijo. Kot nam je povedal, je glede na število obolelih in mrtvih v regiji pričakoval okuženost med enim in 1,5 odstotka prebivalstva – torej bi se okužilo med 20.000 in 25.000 ljudi.

2. Smrtnost novega koronavirusa

V Sloveniji je zaradi okužbe z novim koronavirusom do danes umrlo okoli 100 bolnikov. Dr. Petrovec za Pod črto ni želel komentirati razmerja med okuženimi z virusom in umrlimi zaradi bolezni covid-19. »Raziskava govori le o razširjenosti virusa med populacijo. O smrtnosti pa raziskava ne govori. Zato ne morem izpeljevati zaključkov glede smrtnosti,« je povedal dr. Petrovec.

Kljub temu pa lahko izpeljemo grobe zaključke o smrtnosti virusa iz rezultatov študije. Glede na ocenjeno število okuženih v slovenski študiji in število umrlih lahko izračunamo, da je umrlo od 0,125 do 0,25 odstotka tistih, ki so se okužili z novim koronavirusom. Poudarjamo, da je to le groba ocena.

Kako se ta ocena primerja z ugotovitvami v drugih državah? V medijih smo našli podatke o dveh podobnih študijah. Obe sta ugotovili nekoliko višjo smrtnost virusa.

Prva raziskava je bila opravljena v ameriški zvezni državi New York. Raziskava je ugotovila, da se je z virusom okužilo kar 14 odstotkov izmed okoli 20 milijonov prebivalcev te zvezne države. Ocenjena smrtnost virusa je znašala 0,5 odstotka. Vendar je guverner New Yorka Andrew Cuomo poudaril, da bi zaradi nekaterih metodoloških omejitev raziskave okuženost lahko bila nekoliko višja. To pa bi pomenilo tudi nekoliko nižjo smrtnost od 0,5 odstotka.

Češki mediji pa so poročali o raziskavi okuženosti na Češkem. V okviru te raziskave so testirali okoli 27.000 ljudi in odkrili 107 posameznikov, ki so bili v preteklosti okuženi z virusom. Grob preračun glede na prebivalce Češke in število smrti pokaže, da je v tej državi umrlo 0,6 odstotka prebivalcev, ki so se okužili z novim koronavirusom.

3. Primerjava smrtnosti koronavirusa s smrtnostjo gripe

Ker je covid-19 nova bolezen, si težko predstavljamo njeno nevarnost za posameznika. Za boljšo predstavo nevarnosti epidemije novega koronavirusa se ta virus pogosto primerja z virusom gripe. Vendar pa primerjava smrtnosti obeh virusov ni tako preprosta, je povedal dr. Alojz Ihan.

Sezona gripe se v zimskih mesecih pojavi vsako leto. Zaradi tega je v primeru gripe praktično nemogoče izvesti serološke teste, ki bi pokazali, koliko prebivalcev Slovenije se je z gripo na primer okužilo v pretekli zimi, je pojasnil dr. Ihan. Ker teh testov ni mogoče izvesti, je tudi nemogoče izračunati, koliko okuženih z gripo je v posamezni sezoni zaradi nje tudi umrlo.

V okviru nacionalne raziskave o okuženosti z novim koronavirusom so sodelujočim odvzeli kri. Nato pa so v tej krvi iskali protitelesa proti novemu koronavirusu. Če je kri ta protitelesa vsebovala, so raziskovalci sklepali, da se je posameznik v preteklosti z virusom tudi okužil.

Takšno raziskavo bi lahko ponovili tudi pri gripi. Toda: če bi pri nekem posamezniku odkrili protitelesa proti gripi, ne bi mogli povedati, iz katere sezone »izhajajo« ta protitelesa. Se je ta posameznik z gripo okužil v zadnji sezoni ali pa morda že nekaj let prej? Ker gripa ni nova bolezen, so ti serolološki testi nezanesljivi. Obstajajo sicer določene študije, v katerih so poskušali ugotoviti smrtnost gripe glede na vse okužene v posamezni sezoni, a te študije še niso dovolj zanesljive, nam je povedal dr. Ihan. Zato je lahko podal le zelo grobo primerjavo smrtnosti novega koronavirusa glede na gripo. Po njegovi oceni je smrtnost novega koronavirusa po do zdaj znanih podatkih vsaj petkrat višja od smrtnosti gripe.

4. Primerjava kužnosti novega koronavirusa s kužnostjo gripe

Težava ni le precej višja smrtnost koronavirusa, temveč tudi njegova visoka kužnost. Da je glavna težava koronavirusa v njegovi izjemni kužnosti, se strinja tudi dr. Miroslav Petrovec.

Kaj to pomeni? Za lažje razumevanje ponovno primerjajmo koronavirus z gripo. Posamezniki smo zaradi sezonske narave epidemije gripe, pa tudi zaradi preteklih cepljenj proti gripi, delno odporni na okužbo s to boleznijo. To pomeni, da se virus gripe ne more tako učinkovito širiti med prebivalstvom, nam je pojasnil dr. Alojz Ihan. Gripa bo tako v posamezni sezoni okužila do deset odstotkov prebivalcev Slovenije.

Novi koronavirus je precej drugačen. Ker je virus nov, nanj ob izbruhu epidemije nismo bili niti delno imuni. Na podlagi dozdajšnjih dognanj bi se brez omejevalnih ukrepov z novim koronavirusom okužilo od 50 do 80 odstotkov prebivalcev Slovenije, je ocenil dr. Ihan. Okuženih bi bilo torej od petkrat do osemkrat več posameznikov kot med sezono gripe. Prav ta izjemna kužnost virusa bi bila eden izmed glavnih vzrokov za hitro naraščanje obolelih, ki bi lahko vodilo v preobremenitev zdravstvenega sistema.

5. Kakšne bi bile posledice nenadzorovane epidemije koronavirusa

Na podlagi vseh do zdaj znanih podatkov o kužnosti in smrtnosti novega koronavirusa dr. Alojz Ihan ocenjuje, da bi imel ta virus vsaj 20-krat hujše posledice kot sezonska gripa. V nenadzorovani epidemiji koronavirusa bi torej umrlo dvajsetkrat več posameznikov kot med sezono gripe.

Po poročanju medijev je v sezoni gripe leta 2019 za posledicami okužbe s to boleznijo umrlo 160 ljudi. Za posledicami okužbe s koronavirusom pa bi ob nenadzorovanem širjenju virusa umrlo med 2000 in 4000 ljudi. Če bi uspešno omejili vdor virusa v domove za starejše, pa bi lahko umrlo tudi nekoliko manj kot 2000 obolelih, je ocenil dr. Ihan.

Število umrlih je tako v nenadzorovani epidemiji koronavirusa v primerjavi z gripo visoko. Jasno pa je, da ni tako visoko, kot so to predvidevali nekateri sodelujoči na vladnih tiskovnih konferencah. Spomnimo, dr. Milan Krek, ki je sodeloval na vladnih tiskovnih konferencah v zvezi s koronavirusom, je še v začetku aprila ocenil, da bi v primeru nenadzorovanega širjenja virusa umrlo 90.000 prebivalcev Slovenije. Krek je nedavno postal novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Glede na podatke o okuženosti iz slovenske študije in kužnostjo koronavirusa pa lahko podamo tudi grobo oceno obremenjenosti slovenskega zdravstvenega sistema zaradi nenadzorovanega širjenja virusa. Skupno število hospitaliziranih bolnikov in bolnikov na intenzivni negi bi bilo verjetno vsaj dvajsetkrat višje od dejanskih številk. Do danes se je po podatkih spletne strani Covid-19 sledilnik v bolnišnici zaradi koronavirusa zdravilo 369 posameznikov. Okoli 100 izmed njih se je zdravilo na intenzivni negi, od tega jih je približno polovica potrebovala ventilator. V primeru nenadzorovane epidemije bi torej lahko govorili o skupno vsaj 7000 hospitaliziranih, 2000 posameznikih na intenzivni terapiji in 1000 posameznikih na ventilatorju.

6. Kako zanesljiva je slovenska raziskava o okuženosti?

Na koncu pa moramo opozoriti še na nekatere pomisleke o zanesljivosti slovenske raziskave o okuženosti z novim koronavirusom. Torej, kako zanesljiva je ocena, da se je s koronavirusom okužilo med 40.000 in 80.000 prebivalcev Slovenije?

Študija še ni bila javno objavljena. Po pojasnilu dr. Miroslava Petrovca bo objavljena v roku meseca dni. Zato širša strokovna javnost (še) ne more oceniti kakovosti študije.

Je pa že zdaj znano, da bi število dejansko okuženih lahko bilo nekoliko nižje od ugotovitev v raziskavi. Na rezultat raziskave bi namreč lahko vplivala kakovost testov na protitelesa novega koronavirusa v krvi sodelujočih v raziskavi.

Ti testi lahko namreč podajo tako imenovane lažno pozitivne rezultate. Test torej pokaže na okuženost z novim koronavirusom, čeprav posameznik dejansko z njim ni bil okužen. Ti lažno pozitivni testi pa lahko predvsem pri malem številu ugotovljenih primerov močno vplivajo na rezultate raziskave. Noben test pa ni 100-odstotno zanesljiv.

Ker raziskava še ni bila javno objavljena, ni jasno, kakšne teste so uporabili v njej in kako zanesljivi so bili ti testi. Nam je pa dr. Miroslav Petrovec povedal, da ocena raziskave o okuženosti ne upošteva morebitnih lažno pozitivnih testov in da bi lahko ti testi vplivali na oceno okuženosti prebivalcev. Morebitne lažno pozitivne teste bodo upoštevali, ko bodo na podlagi raziskave napisali znanstveni članek. Čez pol leta pa bodo še enkrat testirali vse sodelujoče v raziskavi. To ponovno testiranje pa bo dalo boljše odgovore o zanesljivosti rezultatov v raziskavi, nam je pojasnil dr. Petrovec.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Koronavirus

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Koronavirus

Analiza stanja in ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom (SARS-CoV-2).

12 prispevkov

Ustavno sodišče odloča o zakonitosti odloka o omejitvi gibanja na občine

Ustavno sodišče bo razpravo o zakonitosti odloka pričelo v četrtek. Kdaj bodo o odloku razsodili, pa na sodišču še ne …

Tema: Koronavirus
Članek,

Reportaža z ljubljanskih gradbišč: »Mask ne potrebujemo, korone ni!«

Varnostne razdalje delavci pogosto ne upoštevajo, saj te pri delu ni mogoče vzdrževati. Delajo brez mask. Sindikat gradbenih delavcev je …

Tema: Koronavirus
Članek,

1 komentar

binaural 15. 5. 2020, 23.03

Kot prvo se žrtve klasificira all je umrla zaradi ali z virusom. To pomeni, da z virusom umrejo tisti ki imajo pridružno bolezen (srčno žilne bolezni, diabetis itd) To do zdaj NIJZ še ni podal tega podatka. Podatka o delež starosti so podali NIJZ. In večina je umrlo nad 60 let. Špekulira se, da nekateri niso imeli covid-19, ampak da je umral zaradi raka, vendar so vpisali v statistiko kot žrtev covid 19. Iz tega sklepamo, da virus le ni tako hud, in da bo umrlo 90000 ljudi kot je napovedal Krek in ihan o 2000 ljudi. Tudi ob predpostavki da je 3,1% okužene populacije torej 65000 ljudi in umrli 100 ljudi pridemo do 0,15 % (bolj natančno in pravilno je v članku 0,125 do 0,25 ) smrtnosti zaradi covid 19, spada v rang vsako letne gripe. Vprašanje pa se poraja v tem, da do sedaj približno 50000 odvzetih brisov je bilo pozitivnih okrog 1500, kje pa so bili ostali 65000 okuženih? Torej so bili okuženi v januarju in februarju. Potemtakem je bil vrh ˝epidemije˝ v mesecu februarju in ko je vlada uvedla karanteno že krivulja v padanju okužb.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno