Tridesetega marca je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec na eni izmed novinarskih konferenc javno pozval k čimprejšnjemu nadaljevanju gradbenih del na cestah. Ceste so prazne, zato je zdaj odlična priložnost, da se naredi čim več obnovitvenih del na slovenskih cestah, je takrat poudaril Vrtovec.

Glede na naravo gradbenih del, kjer delavci zelo težko upoštevajo ohranjanje primerne razdalje za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom (SARS-CoV-2), smo na ministra naslovili vprašanje, v čem je smisel takšnega poziva.

»Minister Vrtovec je na novinarski konferenci večkrat poudaril, da je pri izvajanju gradbenih del nujno upoštevati vse zaščitne ukrepe v zvezi s koronavirusom. Zdravje ljudi je na prvem mestu. Če varnih pogojev dela ni mogoče zagotoviti, delovna aktivnost seveda ni mogoča,« se je glasil odgovor službe za odnose z javnostjo na ministrstvu. Povedali so še, da bo minister Vrtovec v prihodnjih dneh tudi sam »obiskal eno od infrastrukturnih gradbišč in se tudi osebno prepričal, kako potekajo dela v teh oteženih razmerah«.

Že enajst dni pred izjavo ministra, 19. marca, je sindikat delavcev gradbenih dejavnosti v javnem pismu vse delodajalce pozval, naj v času epidemije ustavijo vsa gradbena dela. »Delavci na gradbiščih (večinoma) nimajo ustrezne zaščitne opreme. Prihajanje delavcev na gradbišča je oteženo oz. v skupnem prevozu ni poskrbljeno za ustrezno varno razdaljo in zaščito. Na gradbiščih so pomanjkljivi sanitarni pogoji, ki ne omogočajo ustrezne higiene, kot je priporočena v času epidemije,« so zapisali v pismu.

Kljub pozivom sindikata veliko gradbišč po državi nemoteno obratuje dalje.

Pri Pod črto smo želeli preveriti, ali se na ljubljanskih gradbiščih upošteva varnostne ukrepe za preprečitev širjenja okužb s koronavirusom. Zanimalo nas je predvsem, ali delavci upoštevajo varnostno razdaljo in ali imajo zaščitne maske.

Ugotovili smo, da na gradbiščih pogosto ni tako. Delavci delajo en ob drugem, pogosto brez mask. Ponekod jedo z ramo ob rami za skupno mizo. Delodajalci so nekaterim zagotovili zaščitne maske, a jih delavci pogosto ne nosijo.

Takšnih nenadzorovanih področij dela, kjer se ne upošteva pravil za preprečevanje okužb, je v državi mnogo, je že prejšnji teden za Pod črto pojasnila dr. Metoda Dodič-Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana.

To so ugotovili tudi na inšpektoratu za delo. Za Pod črto so povedali, da so do včeraj dobili 152 prijav proti delodajalcem zaradi neupoštevanja ukrepov, kot so zagotavljanje primerne varnostne razdalje, pomanjkanje zaščitnih mask, rokavic, razkužil in nerazkuževanje delovnih površin. Inšpektorji so nato ob pregledih ugotovili pogosto kršenje določb o varnostni razdalji med delavci – tudi zato, ker delodajalci tega ne nadzorujejo dovolj dobro.

Kakšno je torej stanje na ljubljanskih gradbiščih?

Gradbišče Šumi, Slovenska cesta

Na gradbišču novega kompleksa Šumi na Slovenski cesti smo opazili voznike tovornjakov in gradbenih strojev, ki stojijo eden ob drugem brez zaščitne opreme.

Brez mask delajo tudi delavci na gradbišču. Večine delavcev sicer ni bilo možno ujeti v fotografski objektiv, saj so delali v garažah.

Gradnja hotela na stičišču Slovenske in Dunajske ceste

Dela na gradbišču na križišču Dunajske in Slovenske ceste so se po izjavah enega izmed delavcev spet pričela šele v četrtek. Nekateri delavci imajo maske, a nosi jo le eden.

Delavci na gradbišču brez zaščite delajo eden ob drugem.

V Društvu varnostnih inženirjev Ljubljana so pripravili praktična navodila za delo na gradbiščih ob epidemiji. Eno izmed navodil določa, da naj bodo delavci eden od drugega vseskozi oddaljeni vsaj dva metra.

Rekonstrukcija Parmove ceste

Na gradišču rekonstrukcije Parmove ceste dobra polovica delavcev nosi zaščitne maske. Ne upoštevajo pa varnostne razdalje dveh metrov.

Na malici delavci ne upoštevajo navodil za preprečevanje širjenja okužb. Sedijo za isto mizo, z ramo ob rami.

Praktična navodila za delo na gradbiščih ob epidemiji določajo, da delavci ne bi smeli jesti skupaj oziroma biti med jedjo obrnjeni eden proti drugemu.

Delavec, ki ni želel biti imenovan, je povedal, da so maske dobili vsi, a da je z njo težko delati. Ali bodo med delom nosili masko ali ne, se lahko po besedah delavca odločijo sami. Zapovedane oddaljenosti med delavci pa zaradi narave dela ne morejo upoštevati.

Večnamenski kompleks Zelena jama

Na gradbišču v Zeleni jami so delavci bolj sproščeni. »Maske imamo, ampak jih ne rabimo, ker korone ni!« so povedali nekateri izmed njih.

Delavci delajo eden ob drugem brez zaščite. Tudi tu predpisane oddaljenosti med delavci zaradi narave dela ne morejo upoštevati.

Gradnja Ikee v BTC-ju

Varnostnik na gradbišču Ikee pove, da nošnje zaščitnih mask na gradbišču ne preverja nihče. »Policija pripelje mimo, a ne reče nič,« je zatrdil varnostnik.

Eden od vodij del pove, da maske nosijo delavci v notranjosti stavb, zunaj pa nošenja mask ne zahtevajo.

Obisk ljubljanskih gradbišč pokaže, da odgovorni na gradbiščih pogosto niso poskrbeli za upoštevanje navodil za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom oziroma jih delavci zaradi narave dela ponekod niti ne morejo upoštevati. To je v skladu z ugotovitvami inšpektorata za delo in dr. Metode Dodič-Fikfak.

Pri Pod črto smo že prejšnji teden opozorili na pomanjkanje nadzora nad upoštevanjem navodil v gospodarstvu. Opozorili smo tudi, da lahko proizvodnja in gradbišča postanejo novo žarišče okužb.

Tiskovne konference vladnih predstavnikov o stanju epidemije vseskozi poudarjajo pomen ohranjanja fizične distance med prebivalci Slovenije. Za preprečitev širjenja so uvedli stroge omejitve, kot je prepoved druženja na javnih površinah in celo prepoved zapuščanja občine stalnega bivališča.

Na tiskovnih konferencah vladni predstavniki redno poudarjajo domnevno neodgovorno ravnanje nekaterih prebivalcev iz notranjosti Slovenije izpred dobrega tedna dni, ko naj bi na sončno soboto masovno odšli na izlet na slovensko obalo in s tem pripomogli k širjenju okužb. Ali bo to ravnanje povzročilo rast okužb z novim koronavirusom, bo vidno v tem tednu, so poudarili vladni predstavniki.

Pri Pod črto smo na podlagi podatkov Darsa podvomili v trditve vladnih predstavnikov. Podatki so namreč pokazali na zelo redek promet proti obali. V soboto, 28. marca dopoldne, je po podatkih Darsa proti obali po avtocesti vozilo v povprečju štiri do pet vozil na minuto.

Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, je v nedeljo na eni izmed vladnih tiskovnih konferenc poudaril, da je razlog za nove okužbe s koronavirusom neupoštevanje predpisov o omejevanju fizičnih stikov med prebivalci, natančneje druženje družin v zaprtih prostorih.

Na ministrstvo za zdravje smo se zato že v nedeljo zvečer obrnili z vprašanjem, ali katera koli državna institucija razpolaga z analizami, kje so glavni viri novih okužb s koronavirusom. Zanimalo nas je, na podlagi katerih podatkov vladni predstavniki javnosti posredujejo trditve o virih okužb. Prosili smo jih še za komentar naših ugotovitev, da bi lahko bili prav industrija in gradbišča eno izmed glavnih žarišč novih okužb.

Odgovorov od ministrstva še nismo dobili.