Odgovori podjetij: kako delodajalci ščitijo ogrožene zaposlene pred okužbo s koronavirusom

Zaposlene z zdravstvenimi težavami po odgovorih podjetij sodeč bolj ščitijo državna kot zasebna podjetja. Proizvodnja in gradbeništvo lahko postaneta novi žarišči okužb.

Ilustracija: Metod Blejec

Okužba z novim koronavirusom je zelo nevarna predvsem za starejše in tiste s pridruženimi zdravstvenimi težavami. Kot smo poročali prejšnji teden, je po podatkih iz Italije povprečna starost ob smrti bolnikov zaradi bolezni Covid-19 78,5 let. Velika večina umrlih pa ima pridružene zdravstvene težave, kot so povišan krvni pritisk, ostale srčno-žilne bolezni, diabetes, kronična odpoved ledvic, rak ali kronična obstruktivna pljučna bolezen.

Tem podatkom sledi tudi navodilo, ki ga je ministrstvo za zdravje izdalo konec prejšnjega tedna. Med ogrožene skupine delavcev med drugim uvrščajo vse starejše od 65 let, tiste z visokim krvnim pritiskom in sladkorne bolnike.

Definicija rizičnih skupin ministrstva za zdravje.

Pri Pod črto nas je zanimalo, ali so veliki slovenski delodajalci starejše delavce in tiste s kroničnimi zdravstvenimi težavami zaščitili pred okužbo na način, da jim pri delu ni treba prihajati v stik z drugimi ljudmi. Z našimi vprašanji o zaščiti delavcev smo se obrnili na več kot trideset velikih zaposlovalcev v državi. Med drugim na vse velike trgovske verige, na javna podjetja, kot sta Dars in Slovenske železnice, in na zasebne družbe. Precej slednjih je sicer zaradi epidemije koronavirusa popolnoma zaprlo proizvodnjo.

Odgovore smo dobili od večine podjetij. Praktično vsa so nam naštela precej zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužb. Med njimi so najpogosteje omenjena omejitev fizičnih sestankov, preklic službenih poti, delo od doma za tiste zaposlene, za katere je glede na naravo dela to možno, postavitev razkužil v proizvodnih halah. Ponekod delavcem merijo tudi temperaturo. Uvedli so tudi ukrepe za vzdrževanje razdalje med zaposlenimi – na primer z ukinitvijo kadilnic in primernim režimom prehranjevanja v menzi.

Vprašana podjetja pa se med seboj bolj razlikujejo glede na ukrepe preprečevanja fizičnih stikov rizičnih skupin zaposlenih z drugimi ljudmi – na primer z napotitvijo na čakanje na delo ali pa s premestitvijo na delovno mesto, kjer ni fizičnih stikov z drugimi zaposlenimi ali strankami podjetja.

Večina državnih podjetij je zaščitila rizične skupine delavcev

Ukrepe za preprečevanje fizičnih stikov je uvedla večina podjetij v delni ali popolni državni lasti. Ukrep avtomatično izpolnjujejo tudi zasebna podjetja, ki so zaradi epidemije zaprla svoje proizvodnje obrate. Od zasebnih podjetij, ki še obratujejo, smo večinoma dobili podatke, da takšnih delavcev bodisi niso umaknili iz delovnih mest, kjer imajo stik z drugimi, bodisi so bili njihovi odgovori nejasni ali nam jih niso hoteli posredovati. Skrb vzbujajoče je, da sta glede na rezultate naše ankete takšen umik rizičnih zaposlenih izvedli le dve trgovski verigi pri nas.

Poglejmo najprej podjetja v popolni ali delni državni lasti. Z našimi vprašanji smo se obrnili na Dars, Slovenske železnice, Krko, Telekom Slovenije, Pošto Slovenije, Luko Koper, Hit in Premogovnik Velenje. Vsa našteta podjetja razen Premogovnika Velenje so nam sporočila, da so rizične skupine zaposlenih bodisi premestili na delovno mesto, kjer nimajo fizičnih stikov z drugimi ljudmi, bodisi ti zaposleni ostajajo doma.

Iz Darsa so nam sporočili, da so »neposredni vodje, ki bolje poznajo svoje podrejene (starost in njihove zdravstvene težave – če jim jih zaupajo), pri odrejanju dela na domu ali na čakanje doma te skupine prioritetno napotili domov«.

Na Slovenskih železnicah so nam povedali, da na delovnih mestih sedaj delajo »večinoma zaposleni, ki opravljajo varnostno kritične naloge v železniškem prometu in na drugih operativnih delovnih mestih, za slednje pa se že v osnovi zahtevajo posebne zdravstvene sposobnosti, zato ocenjujemo, da med njimi ni posameznikov z rizičnimi zdravstvenimi stanji.«

Iz Krke so nam sporočili, da so vse kronične bolnike napotili na čakanje na delo. Na Telekomu Slovenije so na čakanje napotili tiste zaposlene, ki so kronični bolniki ali so preboleli hudo bolezen in se v okviru svojega dela srečujejo s strankami. Na Pošti Slovenije pa so vsem delavcem, ki spadajo med ranljive skupine, odredili delo od doma. Tudi v Luki Koper so ranljive skupine premestili na delovna mesta, kjer ni stikov z drugimi ljudmi. V Hitu pa so zaprli igralnice.

Edino državno podjetje, v katerem nam niso neposredno odgovorili na vprašanje o zaščiti rizičnih skupin zaposlenih, je Premogovnik Velenje. Zapisali so le: »Za zdaj v Premogovniku Velenje še nimamo nobenega prepoznanega primera koronavirusa. Vsak sum oz. vsako specifično zdravstveno težavo posameznega zaposlenega posebej obravnavamo (v kolikor termokamera zazna povišano telesno temperaturo, zaposlenega osamimo v posebni sobi, v kateri mu ponovno izmerimo temperaturo).« Iz odgovora sklepamo, da v podjetju ranljivih skupin niso umaknili na delovna mesta, na katerih nimajo stika z drugimi, oziroma jih napotili na čakanje.

Zasebna podjetja skopa z odgovori o zaščiti rizičnih skupin

Večje težave smo imeli pri pridobivanju podatkov od zasebnih družb, ki niso zaprle proizvodnje. Zaprto proizvodnjo ima sicer šest zasebnih podjetij, ki smo jih vključili v našo anketo: Revoz, Gorenje, Goodyear Sava, BSH, Mahle in Adria Mobil.

Od zasebnih podjetij, ki niso zaprla proizvodnje, v veliki večini primerov nismo dobili odgovorov na vprašanje o umikanju rizičnih skupin zaposlenih od stikov z drugimi ljudmi. Lek, Hidria, Domel, Unior, Iskra in Boxmark se bodisi niso odzvali na naša vprašanja bodisi niso odgovorili na vprašanje o umiku rizičnih skupin zaposlenih na delovna mesta, na katerih nimajo stika z drugimi ljudmi.

Zanimiva sta bila odgovora podjetij Odelo in Perutnina Ptuj. Iz obeh podjetij so nam sporočili, da nam podatkov o zaščiti rizičnih skupin delavcev ne bodo posredovali.

Bolj natančne odgovore o zaščiti rizičnih skupin smo dobili le od podjetij LTH Castings in Akrapovič. V LTH Castings so nam povedali, da so sicer zmanjšali obseg proizvodnje, a da še preučujejo »vse pogoje in mogoče modele organiziranja dela zaposlenih.« Po objavi članka pa so nas kontaktirali še enkrat in sporočili, da so že ob pričetku epidemije rizičnim skupinam zaposlenih omogočili odsotnost iz dela ali delo od doma. Kot so še pojasnili, so naše vprašanje o zaščiti rizičnih skupin najprej spregledali in nam zato nanj niso odgovorili.

Pri Akrapoviču pa so poudarili, da  je povprečna starost delavcev 37 let in da je starejših delavcev zelo malo. Delo na domu so odredili le tistim delavcem, ki jim narava njihovega dela to omogoča.

Le dve trgovski verigi umaknili rizične skupine

Posebno pozornost si zaslužijo delavci v trgovinah. Ti se zaradi narave svojega dela dnevno srečujejo z velikim številom strank in so zato še posebej ogroženi.

Z vprašanji smo se obrnili na vse večje trgovske verige pri nas: Mercator, Spar, Lidl, Hofer, Eurospin, Petrol, OMV, Jager in Tuš.

Da so rizične skupine zaposlenih umaknili iz delovnih mest, ki vključujejo fizične stike z ostalimi, so zatrdili le v Eurospinu in Hoferju. Iz Eurospina so nam sporočili, da so nosečnice, starejše in kronično bolne napotili bodisi na čakanje na delo bodisi izkoriščajo letni dopust. Pri Hoferju pa so v odgovoru zapisali, da so zaposlenim s kroničnimi boleznimi, kot so tisti z boleznimi dihal, srčnim in sladkornim bolnikom, odredili delo od doma.

Ostale trgovske verige bodisi niso odgovorile na vprašanje o umiku rizičnih skupin bodisi tega niso izvedle. V Lidlu so nam povedali, da »rizičnih skupin niso identificirali«. Pri OMV so nam povedali, da imajo njihove bencinske črpalke v najemu franšizojemalci in da so jim le svetovali, da naj rizične skupine zaposlenih umaknejo od stikov z ostalimi osebami. Iz Mercatorja so odgovorili, da za rizične skupine »že sicer veljajo prilagojeni pogoji, zdaj jim velja posebna pozornost«. Kakšna ta pozornost je, niso povedali.

Iz Spara in Petrola so nam poslali splošne odgovore o zaščiti zaposlenih, na konkretno vprašanje o umiku ranljivih skupin pa niso odgovorili. Jager in Tuš se nista odzvala na naša vprašanja.

Za komentar stanja v trgovinah smo prosili tudi generalnega sekretarja sindikata delavcev trgovine Ladija Rožiča. Povedal je, da so po njegovih informacijah v veliko trgovinah matere z otroki ostale doma, delati pa morajo starejši delavci.

»V trgovini, kjer je v povprečju 22 delavcev, jih dela samo devet,« je pojasnil Rožič. Veliko delavcev noče delati, ker živijo s starejšimi ali kroničnimi bolniki. Njihovo delo pa morajo pogosto prevzeti starejši delavci. Ti delajo tudi po 12 ur na dan, čeprav po zakonu ne bi smeli delati več kot šest ur in 40 minut naenkrat. »Predlagali smo večkrat, naj se [iz trgovin] umakne starejše delavce. Nemogoče je to skoordinirati, pa da se ubiješ,« je bil nazoren Rožič.

Po njegovem mnenju bi morali skrajšati delovni čas trgovin do te mere, da bi lahko trgovine vse delovne potrebe pokrile z zdravimi delavci.

Zdravnica medicine dela: rizične skupine je treba umakniti

Da bi bilo rizične skupine delavcev treba umakniti iz delovnih mest, kjer imajo fizičen stik z ostalimi, je za Pod črto poudarila tudi dr. Metoda Dodič-Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana. Opozorila je, da bi glede na navodila ministrstva za zdravje umik rizičnih skupin morali izvesti vsi delodajalci.

Ali se navodila ministrstva res spoštuje, je po opažanju Dodič-Fikfak »posebno vprašanje in poseben problem«. O tem se v medijih ne govori, stanje na terenu pa preverjajo le inšpektorji za delo. A ti se odzovejo le na pritožbe delavcev, rutinskih pregledov pa ne opravljajo, je opozorila Dodič-Fikfak. »Je bil pa naš apel že več kot dva tedna nazaj, da naj se delodajalci takoj obrnejo na specialiste medicine dela in varnostne inženirje, ki so za to zadolženi, da naredijo novo oceno dela, kaj konkretno je treba narediti glede na epidemijo,« je povedala Dodič-Fikfak.

Rizične dejavnosti so predvsem tiste, kjer ni mogoče zagotoviti primerne razdalje med delavci, ki bi preprečila širjenje okužb. Primer je delo za tekoči trakom, kjer je zagotovitev razdalje enega metra in pol med delavci brez prilagoditve proizvodnje praktično nemogoča. Prilagoditev se lahko pogosto doseže le z upočasnitvijo proizvodnje.

Za vsako delovno mesto je treba oceniti, ali se ga lahko prilagodi na način, da se upošteva potrebna razdalja med delavci. Če to ni možno, je treba dejavnost prepovedati, je poudarila Dodič-Fikfak. Skrbi jo tudi neupoštevanje navodil med pavzo, ko se delavci družijo med sabo. Te je treba še posebej skrbno poučiti o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. »Ne moremo imeti na eni strani strogih pravil v trgovini, kjer imamo celo varnostnika z razkužilom, kar je sicer zelo v redu, po drugi strani pa si v isto trgovino prišel iz proizvodnje, kjer si imel tesen stik s sodelavci,« je opozorila Dodič-Fikfak.

Posodobitev (2. 4. 2020): Članek je dopolnjen z dodatnim odgovorom podjetja LTH Castings.

Posodobitev (7. 4. 2020): Naknadno smo dobili odgovor družbe Lek. Sporočili so nam, da so v sodelovanju z zdravnico medicine dela identificirali 30 zaposlenih, ki spadajo v rizično skupino delavcev. Tistim izmed teh posameznikov, ki ne morejo dela opravljati od doma, so predlagali samoizolacijo s 100-odstotnim nadomestilom plače.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Koronavirus

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Koronavirus

Analiza stanja in ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom (SARS-CoV-2).

12 prispevkov

Kaj nam pove raziskava o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji

Ocenjujemo, kakšna je smrtnost novega koronavirusa in kakšno obremenitev zdravstvenega sistema bi lahko povzročil.

Tema: Koronavirus
Članek,

Ustavno sodišče odloča o zakonitosti odloka o omejitvi gibanja na občine

Ustavno sodišče bo razpravo o zakonitosti odloka pričelo v četrtek. Kdaj bodo o odloku razsodili, pa na sodišču še ne …

Tema: Koronavirus
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno