Rdeči križ Slovenije je leta 2009 želel socialno ali zdravstveno ogroženim otrokom in odraslim še izboljšati možnosti za letovanje v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Zato se je lotil gradnje hotela Arija. Ta bi z ustrezno opremo letovanje na Debelem rtiču ranljivim posameznikom omogočil čez celo leto in ne le v poletnem času.

Šest let po podpisu pogodbe za pridobitev 3,5 milijona evrov javnih sredstev za gradnjo hotela vodstvo Rdečega križa zaradi projekta še kar boli glava. Po ugotovitvah revizorjev hotel nima obljubljenega števila postelj. Zato mu je država izplačala za slabega pol milijona manj evropskih sredstev od predvidenih. Naknadno je moral Rdeči križ zaradi premalo postelj državi vrniti še 250.000 evrov sredstev. Še dobrega pol milijona predvidenih sredstev pa so izgubili zaradi slabo pripravljene finančne konstrukcije projekta.

Namesto 1,26 milijona javnih sredstev milijon evrov kredita

O težavah s hotelom Arija so mediji že poročali, Delo je leta 2013 pisalo celo o možnem vračilu 2,5 milijona evrov evropskih sredstev. Sedem let po začetku gradnje hotela pa lahko na podlagi dokumentov, ki smo jih pridobili z zahtevo po informaciji javnega značaja, in dodatnih pojasnil Rdečega križa, prikažemo končno bilanco fiaska: Rdeči križ je ostal brez 1,26 milijona evrov že obljubljenih ali dobljenih evropskih sredstev.

Rdeči križ je oktobra 2009 z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) podpisal pogodbo za sofinanciranje gradnje hotela Arija, s katero je pridobil 3,54 milijona evrov javnih sredstev. Celotna investicija je Rdeči križ sicer stala slabega 8,5 milijona evrov. Razliko je Rdeči križ plačal iz lastnih sredstev, dober milijon evrov subvencije pa je dobil tudi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).

Gradnjo hotela so vseskozi spremljale težave. Družba Vegrad, ki je dobila posel za gradnjo Arije v vrednosti skoraj sedmih milijonov evrov, je šla med gradnjo v stečaj. Objekt je imel po uradnem koncu gradbenih del decembra 2009 precej gradbenih napak. Zato je moral Rdeči križ najeti novo podjetje, Givo, ki je za slabih 700 tisoč evrov te napake odpravilo. Podobno se je zgodilo pri opremi hotela. Gradbinec GPG je hotelu dobavil in vgradil za slabih 820 tisoč evrov opreme in nato pristal v stečaju. Zato je moral nato Rdeči križ za odpravo napak na opremi podjetju Makro 5 plačati še slabih 48.000 evrov.

Stroški za odpravo napak sicer niso dodatno obremenili proračuna Rdečega križa. Ta je namreč zadržal deset odstotkov plačila Vegradu in GPG-ju kot garancijo za dobro opravljeno delo, zato je lahko podjetjema Givo in Makro 5 za odpravo napak plačal iz zadržanih sredstev, nam je pojasnila zdajšnja predsednica Rdečega križa Nataša Pirc Musar. Kljub temu so revizorji MGRT v poročilu o kontroli projekta gradnje hotela Arija zapisali, da so napake in z njimi povezani stroški nastali tudi zaradi tega, ker je Rdeči križ slabo nadzoroval dela na projektu.

Finančne posledice pa je za Rdeči križ imela druga ugotovitev revizorjev MGRT. Ti so ob pregledu hotela maja in junija 2012 ugotovili, da Rdeči križ ni izpolnil zavez glede kapacitet hotela. Hotel bi moral imeti 105 »nočitvenih kapacitet« oziroma ležišč in še 13 pomožnih ležišč. A hotel ponuja le 68 ležišč in 56 pomožnih ležišč. Prav tako hotel nima dovolj ležišč, prilagojenih za invalide. Zaradi premalo osnovnih ležišč hotel tudi ni dosegel predvidenega števila nočitev v letu 2011: namesto 25.000 jih je bilo le 17.000. V projektu gradnje hotela je bilo zapisano, da bo hotel Arija leta 2011 ustvaril 27 delovnih mest. Ustvaril jih je le osem.

Ker Rdeči križ ni izpolnil svojih obljub o kapacitetah hotela Arije, mu MGRT ni izplačal 447.000 evrov sredstev, nam je pojasnila Nataša Pirc Musar. Obenem pa je moral naknadno vrniti še 253.000 evrov.

Še dodatnih 562 tisoč že obljubljenih javnih sredstev pa je Rdeči križ izgubil zaradi slabo pripravljene finančne konstrukcije, gre sklepati iz pogovora z nekdanjim predsednikom organizacije Francem Koširjem julija lani na Valu 202. V finančno konstrukcijo so namreč vključili prevelik delež stroškov projekta, ki niso upravičeni do evropskega sofinanciranja. Zato niso mogli počrpati vseh predvidenih javnih sredstev.

Od načrtovanih 3,54 milijona evrov javnih sredstev jih je tako Rdeči križ na koncu dobil le 2,53 milijona evrov. Izguba 1,26 milijona evrov pa predstavlja približno 20 odstotkov letnega proračuna te humanitarne organizacije.

Nepravilnosti so se zgodile v času, ko je humanitarno organizacijo vodil poznejši minister za zdravje Borut Miklavčič. Za pokritje izpada in vračila evropskih sredstev je moral Rdeči križ najeti milijon evrov posojila. 253.000 evrov naknadno odvzetih sredstev je državi vrnil aprila letos, je razvidno iz knjige dolžnikov finančnega ministrstva.

Za komentar o izgubljenih sredstvih smo zaprosili tudi Rdeči križ. Z oceno, da zaradi premajhnega števila postelj niso izpolnili pogodbenih obveznosti, se ne strinjajo, nam je v pisnem odgovoru zapisala Irena Nečemer, podpredsednica Rdečega križa. Menijo namreč, da so s pomožnimi ležišči izpolnili zaveze o skupnem številu ležišč v hotelu. Zaradi izgube evropskih sredstev izvajanje ostalih programov humanitarne organizacije ni bilo ogroženo, nam je še zatrdila. Je pa zaradi neustreznega nadzora nad deli v hotelu Arija Rdeči križ vložil več kazenskih ovadb, vsi postopki v zvezi z ovadbami pa še niso zaključeni. Vložili so tudi odškodninski zahtevek zaradi slabo opravljenih del, ki je prav tako še v teku. Gradbene napake na objektu pa še kar odpravljajo.

Dokumenti, omenjeni v članku

Revizija – Hotel Arija

Članek je del serije o nepravilnostih pri porabi evropskih sredstev. Vsi odkriti primeri so vidni na spodnjem zemljevidu

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu