»V omenjeni zadevi bo komisija uvedla postopek,« se glasi kratek odgovor komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na naša vprašanja o zakonitosti podeljevanja večmilijonskih javnih naročil ministrstva za delo mimo javnih razpisov. Komisija se je za uvedbo postopka odločila po preučitvi člankov medija podcrto.si.

Spomnimo, konec avgusta smo poročali o dveh spornih naročilih informacijsko-tehnoloških (IT) storitev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Ministrstvo je podjetjema Comland in Rais maja letos mimo javnega razpisa neposredno oddalo 6,4 milijona vreden posel vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema centrov za socialno delo (ISCSD2), čeprav je računsko sodišče v reviziji aplikacije ISCSD2 ministrstvo že leta 2013 opozorilo, da takšno onemogočanje konkurence pri javnem razpisu krši zakon o javnih financah in najverjetneje tudi zakon o javnem naročanju. MDDSZ je podjetjema Comland in Rais od leta 2010 do 2015 mimo javnih razpisov za aplikacijo ISCSD2 sicer že plačalo skupno za 9,5 milijona evrov.

Še bolj nenavaden je drugi primer poslovanja MDDSZ s podjetjem Comland. Ministrstvo je junija letos, prav tako mimo javnega razpisa, Comlandu oddalo posel za triletno vzdrževanje aplikacije Kurir za izplačilo pokojnin in ostalih prejemkov vojnim veteranom, invalidom in žrtvam vojnega nasilja, v vrednosti 1,71 milijona evrov. V neposredno oddajo naročila naj bi bilo ministrstvo po njihovih pojasnilih mediju podcrto.si prisiljeno, ker ima Comland avtorske pravice za programsko kodo aplikacije. Comland je oziroma bo z neposredno dodeljenimi posli v zvezi z aplikacijo Kurir od leta 2011 do leta 2018 zaslužil okoli 600.000 evrov na leto.

Ob našem pregledu prvotne pogodbe ministrstva s Comlandom in pogodbe iz leta 2013 pa se je izkazalo, da je Comland vse avtorske pravice za aplikacijo Kurir prenesel na MDDSZ. Tudi pristojna uslužbenka na ministrstvu je v telefonskem pogovoru za podcrto.si potrdila, da ima ministrstvo lastništvo celotne programske kode. Primerjava obeh pogodb pa še pokaže, da ministrstvo danes za vzdrževanje Kurirja Comlandu plačuje skoraj 100-krat več kot leta 1995. Takrat je namreč, upoštevajoč inflacijo, MDDSZ za enak opis vzdrževalnih del Comlandu plačeval 6700 evrov na leto, leta 2013 pa že več kot 600.000 evrov na leto.

Način podeljevanja poslov podjetjema Comland in Rais tako zbuja sum korupcije na ministrstvu, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon kot korupcijo med drugim opredeljuje vsakršno kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb (kamor spada tudi kršitev zakonodaje) z namenom zagotoviti materialno korist komu drugemu. Ker na podlagi naše preiskave sklepamo, da MDDSZ pri podeljevanju poslov krši zakonodajo oziroma posle oddaja z lažnimi utemeljitvami, podjetji Comland in Rais pa imata od tega materialno korist, smo se na KPK že konec avgusta obrnili z vprašanjem, ali gre v opisanih primerih za korupcijo. Kot rečeno se je KPK po predhodni preučitvi naših člankov odločila, da uradno odpre preiskavo primerov.

Z vprašanji, ali ravnanja ministrstva lahko pomenijo kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev ali ponareditve uradne listine, smo se konec avgusta obrnili tudi na policijo. Z ljubljanske policijske uprave so nam prejšnji petek sporočili, da kriminalisti še proučujejo obstoj suma kaznivih dejanj.

Odgovori ministrstva

So se pa na naše članke prejšnji teden v obširnem odgovoru odzvali tudi na ministrstvu za delo. Glede aplikacije ISCSD2 so med drugim zapisali, da izplačila različnih socialnih prejemkov upravičencem »potekajo na podlagi 12 različnih zakonov, to pa tvori izredno kompleksno okolje. Letno se preko sistema IS CSD izplača upravičencem nekaj manj kot ena milijarda evrov«. Ker se aplikacija vseskozi razvija, se bojijo, da bi menjava vzdrževalcev aplikacije Comlanda in Raisa za drugega ponudnika pomenila motnje v delovanju aplikacije, kar bi lahko »ogrozilo izplačevanje socialnih in drugih transferjev več kot 500.000 prejemnikom pravic mesečno, če ob tem upoštevamo tudi njihove družinske člane, pa je od rednih mesečnih izplačil odvisnih več kot 1 milijon državljanov Republike Slovenije«.

Ta izgovor o ogrožanju delovanja aplikacije ministrstvo za delo uporablja že vrsto let – kot obrazložitev za neposredno dodelitev poslov Comlandu in Raisu ga navaja že vsaj od leta 2010 dalje. A računsko sodišče je v svoji reviziji leta 2013 jasno zapisalo, da ministrstvo nima nikakršnih dokazov za to svoje stališče. »Za ministrstvo obstaja tveganje, da brez konkurence med ponudniki za naročene storitve ne bo dobilo najugodnejše cene. Ministrstvo uporabo postopkov s pogajanji brez predhodne objave (z neposredno oddajo naročila Comlandu in Raisu, op. a.) utemeljuje s tem,  da  obstoječi  izvajalci  najbolje  poznajo  programsko  rešitev,  da  lahko  edini  zagotavljajo  nemoteno  delovanje  in  da  bi  uporaba  drugega  izvajalca  povsem onemogočila  delovanje  naročnika,  ni  pa  izvedlo  analize  stroškov  in  koristi  morebitne  menjave  obstoječe  programske  rešitve (poudarek avtorja članka),« je zapisalo računsko sodišče.

Ministrstvo je pred nekaj meseci na naše vprašanje, ali so takšno analizo do zdaj že izvedli, odgovorilo nikalno. Na MDDSZ tako pričakujejo, da jim bo javnost verjela na besedo in ignorirala poročilo računskega sodišča. Pa čeprav gre za desetmilijonske posle, oddane pod sumljivimi pogoji.

Še bolj nenavadna so pojasnila ministrstva v zvezi z aplikacijo Kurir. Po novem na MDDSZ namreč spet trdijo, da Comlandu posle za vzdrževanje Kurirja mimo javnih razpisov dodeljujejo, ker ima podjetje lastništvo avtorskih pravic dela programske kode aplikacije. »Gre za tisti del aplikacije, ki je nastal v času veljavnosti Pogodbe o vzdrževanju, sklenjene med MDDSZ in izvajalcem, dne 8. 6. 1999, po kateri MDDSZ ni prejelo od izvajalca izključne in prenosljive pravice uporabe stvaritve. Zaradi vpetosti navedenega dela programske opreme v celoten IS KURIR ga brez vpliva na možnost izvajanja pravic po vojnih zakonih ni mogoče izločiti iz predmeta javnega naročila.«

Ta zadnji odgovor ministrstva je nenavaden iz dveh vidikov. Najprej, ni jasno, zakaj MDDSZ leta 1999 ni zahteval celotnega lastništva za kodo aplikacije, tako kot je to zahteval v vseh drugih pogodbah o vzdrževanju Kurirja. Namreč, če pojasnilo ministrstva drži, mu lahko Comland za vzdrževanje aplikacije zaračunava višje stroške, saj je menjava ponudnika za ministrstvo bistveno otežena. Nov ponudnik bi moral namreč  na novo sprogramirati tisti del aplikacije, za katerega ministrstvo nima avtorskih pravic.

Odpira pa se tudi vprašanje, zakaj ministrstvo vseskozi menja stališča o lastništvu programske kode aplikacije. Spomnimo, na naše prve poizvedbe o lastništvu so nam z MDDSZ sredi julija sporočili, da je Comland lastnik avtorskih pravic za del aplikacije. Konec avgusta so obrnili ploščo in pojasnili, da posle nadgradnje Kurirja Comlandu mimo javnih razpisov oddajajo zaradi tehničnih razlogov. Podobno kot pri aplikaciji ISCSD2 naj bi bil Comland tudi pri Kurirju namreč edini sposoben zagotoviti delovanje aplikacije brez motenj. Prejšnji teden pa je, kot rečeno, sledil nov zasuk: zdaj je Comland spet lastnik dela programske kode aplikacije ISCSD2.

Ministrstvo podobno sklerozno in arbitrarno deljenje javnih naročil za vzdrževanje Kurirja mimo javnih razpisov utemeljuje tudi v uradnih dokumentih. V uradnem obvestilu o oddaji javnega naročila Comlandu je leta 2013 kot razlog za poslovanje mimo javnega razpisa navedlo: »Gradnje/blago/storitve lahko zagotovi samo določen ponudnik, in sicer iz naslednjih razlogov: povezanih z zaščito izključnih [avtorskih] pravic.«

Letos pa je kot razlog za neposredno oddajo naročila Comlandu ministrstvo navedlo: »Gradnje/blago/storitve lahko zagotovi samo določen ponudnik, in sicer iz naslednjih razlogov: tehničnih.«

Ministrstvo je za konec v svojem odgovoru podcrto.si komentiralo tudi skoraj 100-kratno povišanje cene vzdrževanja Kurirja. Kot rečeno je MDDSZ za enak opis del v pogodbi leta 1995, upoštevajoč inflacijo, Comlandu plačeval 6700 evrov, leta 2013 pa več kot 600.000 evrov. Ministrstvo višjo ceno pojasnjuje z večjo kompleksnostjo aplikacije in več prejemniki dohodkov na podlagi vojnih zakonov. Aplikaciji naj bi se skozi leta dodajalo vedno več modulov, zato je tudi vzdrževanje dražje.

Če bi še lahko verjeli, da je aplikacija Kurir danes nekajkrat bolj kompleksna kot leta 1995, težko verjamemo, da je stokrat bolj kompleksna.

Posodobitev (16. 9. 2015, 17:11)

Na zgornji članek so se odzvali tudi v podjetju Comland. Njihovo izjavo spodaj objavljamo v celoti.

»V Comlandu odločitev KPK podpiramo, saj želimo, da čim prej razišče trditve, ki jih omenjate na portalu Pod črto. Pričakujemo tudi, da o ugotovitvah naknadno poročate v enakem obsegu kot o svojih domnevah.«