Mednarodne novinarske organizacije v danes objavljenem poročilu opozarjajo na poskuse stranke SDS pri podrejanju slovenskih medijev, napade na novinarje prek družbenih omrežij in na problem lastništva medijev v Sloveniji. Poročilo v obsežnem delu citira preiskave o medijskem lastništvu, ki smo jih v zadnjih letih objavili pri Pod črto.

Poročilo so pripravili pri Evropskem mehanizmu za hiter odziv na področju svobode medijev, ki spremlja in nadzoruje napade na medije v članicah Evropske unije in kandidatkah za vstop. V mehanizmu so združene vodilne mednarodne novinarske organizacije, kot so Evropski center za medijsko svobodo in svobodo tiska, Evropska federacija novinarjev in Mednarodni inštitut tiska.

Konec maja in v začetku junija so predstavniki organizacij opravili pogovore s predstavniki iz več različnih medijev, medijskimi strokovnjaki, predstavniki novinarskih organizacijin vladnimi predstavniki. Med njimi smo bili tudi predstavniki medija Pod črto.

V poročilu mednarodne organizacije opozarjajo na poskuse stranke SDS za politično podreditev Slovenske tiskovne agencije in Radiotelevizije Slovenija. Opozarjajo tudi, da stranka SDS in premier Janez Janša pri tem uporabljata podobne metode, kot jih je pri podreditvi medijev uporabil madžarski premier Viktor Orbán. Podobnosti med delovanjem Janše in Orbána smo februarja letos obširno analizirali tudi pri Pod črto.

Poročilo opozarja tudi na napade na novinarje prek družbenih omrežij. Avtorji poročila citirajo preiskavo Pod črto o astroturfingu v Sloveniji in opozarjajo na lažne profile na družbenih omrežjih, ki napadajo kritike vlade in stranke SDS. Med napadenimi so tudi novinarji.

V delu o problematičnem lastništvu slovenskih medijev poročilo povzema ugotovitve naših preiskav o medijskem lastništvu. Tako mednarodne organizacije opozarjajo na nejasno končno lastništvo tednika Mladina in sporne prakse v medijskem imperiju Martina Odlazka, ki prek obvodov zakonodaje kopiči lastništvo v slovenskih televizijah, radiih, tiskanih in spletnih medijih. Poročilo izpostavlja tudi sporno delovanje občinskih medijev, ki jih financiramo davkoplačevalci, župani pa jih pogosto uporabljajo za lastno politično promocijo.

S sklicevanjem na ugotovitve medija Pod črto poročilo opozarja tudi na razmere na Delu. Avtorji poročila izpostavljajo  kaznovanje novinarjev Dela, ki so kritično poročali o ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, in opozarjajo na tveganje, ki ga lastnik Dela predstavlja za neodvisno poročanje časopisa. Zasledovanje poslovnih interesov lastnikov Dela namreč veča možnosti za vmešavanje v uredniško politiko časopisa.

Pri hitrem odzivu tako kot preiskave na Pod črto izpostavljajo nepripravljenost slovenskih medijev in novinarjev za objavo kritičnih zgodb o spornih poslovnih praksah konkurenčnih medijev. Kritično poročanje novinarjev o spornem financiranju konkurence in nedovoljenem vplivu lastnikov na poročanje bi povečalo zaupanje javnosti v uveljavljene medije, ugotavljajo mednarodne novinarske organizacije. Če uveljavljeni mediji še naprej ne bodo pripravljeni kritično poročati o svoji konkurenci in ne bodo sami pričeli delovati bolj transparentno, bodo s tem še olajšali delo tistim, ki želijo zaradi zasledovanja lastnih političnih ciljev vzbujati nezaupanje v delovanje uveljavljenih medijev.

V poročilu so mednarodne novinarske organizacije zapisale, da želita nezaupanje v uveljavljene medije vzbujati predvsem stranka SDS in premier Janša. S tem namreč upravičuje formacijo in državno financiranje medijev, ki so pod nadzorom stranke SDS in služijo kot strankarska propaganda. O lažnosti argumentov stranke SDS za vzpostavitev medijev pod vplivom te stranke smo na Pod črto obširno pisali maja letos.

Na koncu poročila avtorji vlado v Sloveniji med drugim pozivajo k prenehanju finančnih pritiskov na medije, ustavitvi vseh verbalnih napadov na novinarje in medije, k zaustavitvi uporabe državnega oglaševanja za kaznovanje neodvisnih in nagrajevanje vladi naklonjenih medijev ter  javni obsodbi vseh napadov in groženj novinarkam in novinarjem.

Poročilo je namenjeno evropskim in nacionalnim institucijam ter javnosti, ki se želi seznaniti z razmerami na področju medijev v Sloveniji. Ena izmed nalog mehanizma za hiter odziv je odločevalce opozoriti na hitro slabšanje razmer v državah članicah EU in kandidatkah za članstvo v Uniji.