Predsednik KPK Štefanec glede Supervizorja in tržne inšpekcije zavaja javnost

Štefanec trdi, da KPK z avtorjem aplikacije Primožem Brataničem aktivno rešuje vprašanje avtorskih pravic nad Supervizorjem. A to ne drži, saj ni Štefanec od julija do novembra storil skoraj ničesar za rešitev zagate.

supervizor11

Prejšnji teden smo na podcrto.si objavili članek o postopku tržne inšpekcije zoper komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi posegov v aplikacijo Supervizor brez ustreznih dovoljenj. KPK je namreč pod vodstvom predsednika Borisa Štefaneca spreminjala programsko kodo aplikacije, čeprav za to nima avtorskih pravic. Aplikacija je namreč še kar v lasti njenega avtorja, Primoža Brataniča. Zato KPK zaradi suma kršitve materialnih avtorskih pravic zdaj preiskuje tržna inšpekcija.

V članku smo tudi zapisali: »Vzrok za težave KPK s tržno inšpekcijo je po naših podatkih zavlačevanje predsednika komisije Štefaneca z ureditvijo avtorskih pravic nad aplikacijo Supervizor. Čeprav je avtor aplikacije, Primož Bratanič, aplikacijo že julija predal Štefanecu, slednji z Brataničem še do danes ni sklenil potrebnih pogodb za prenos materialnih avtorskih pravic na komisijo. Pravno gledano KPK zato nima pravice posegati v aplikacijo oziroma s posegi krši avtorsko zakonodajo.«

Na naš zapis se je Štefanec pritožil z zahtevo za objavo popravka in zatrdil: »Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec ne zavlačuje ureditve vprašanja avtorskih pravic z avtorjem spletne aplikacije Supervizor. Komisija aktivno rešuje to vprašanje z avtorjem in je trenutno z njim v fazi pogajanj.«

A trditev o »aktivnem reševanju vprašanja« ni resnična. Štefanec se je vprašanja avtorskih pravic zopet lotil šele v začetku novembra. Torej približno takrat, ko ga je začela preiskovati tržna inšpekcija. Brataniču je 2. novembra in nato še 13. novembra poslal različna osnutka pogodbe o prenosu materialnih avtorskih pravic nad Supervizorjem. V zameno za eksluziven prenos vseh materialnih avtorskih pravic pa Štefanec Brataniču po teh pogodbah ne bi plačal ničesar. V osnutku pogodbe z dne 2. novembra je od Brataniča zahteval celo takšne absurdnosti, kot so prenos pravic do »radiodifuznega oddajanja« Supervizorja, pravico predvajanja Supervizorja s fonogrami in videogrami in pravico do »avdiovizualne priredbe« aplikacije.

Bratanič pa ne prve ne druge pogodbe ni mogel podpisati, ker bi s sprejetjem pogojev lahko škodoval samemu sebi, nam je povedal. Kot rečeno, Štefanec v pogodbah od Brataniča zahteva prenos vseh materialnih pravic nad aplikacijo na KPK. S predajo avtorskih pravic pa Bratanič programske kode ali njenega dela ne bi mogel več uporabiti, na primer pri programiranju kakšne druge aplikacije.

Še večja težava pa je nepripravljenost KPK, da s prejemom pravic za uporabo in nadgradnjo Supervizorja prevzame tudi vse morebitne davčne obveznosti glede aplikacije. Namreč: če Bratanič, na primer prek sklenitve licenčne pogodbe, komisiji omogoči uporabo in nadgradnjo Supervizorja, obstaja možnost, da bi moral po slovenski zakonodaji kot avtor aplikacije vseeno plačati davek na dodano vrednost od dejanske vrednosti aplikacije.

Ta strošek pa bi bil za Brataniča lahko občuten. Kot je julija zapisal nekdanji uslužbenec KPK Matej Kovačič, so na KPK »po prihodu novega vodstva (Štefaneca, op. a.) pripravili okvirno oceno stroškov postavitve Supervizorja na lastno infrastrukturo ter oceno stroškov programiranja takšne aplikacije. Ocene so se gibale od 600.000 EUR do nekaj čez milijon EUR (ob predpostavki, da bi posel izvedli preko javnih razpisov)«. Pri oceni 600.000 evrov znaša DDV 132.000 evrov. Torej obstaja celo možnost, da bi moral Bratanič v zameno za svoj (brezplačni) trud pri programiranju Supervizorja državi plačati še več kot sto tisoč evrov davka.

Naše delo omogočate bralci. Do sredine decembra zbiramo 15.000 evrov za naše nadaljnje delovanje. Podprite nas z donacijo.

Bratanič pa ni edini, ki se sooča z neodzivnostjo Štefaneca. Slednji namreč do danes ni uredil niti potrebnih pogodb z ministrstvom za javno upravo (MJU), na strežnikih katerega zdaj gostuje Supervizor. Kot je na svojem blogu Pravokator prejšnji teden zapisal Matej Kovačič, je sredi oktobra od MJU po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahteval kopijo pogodbe med KPK in ministrstvom za gostovanje Supervizorja. Z MJU so mu 18. novembra odgovorili, da pogodba ne obstaja. Zapisali so:

»Glede na navedeno organ prosilcu zahtevane informacije ne more posredovati, ker v tem trenutku ne obstaja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pa prosilcu pojasnjuje, da je Ministrstvo za javno upravo v začetku meseca oktobra poslalo na Komisijo za preprečevanje korupcije osnutek dogovora, [na katerega pa se KPK] doslej še ni odzvala, tako da postopek usklajevanja še vedno poteka.«

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

74 prispevkov

Pod črto z oddajo Tarča o spornih poslih pri gradnji Stožic

TV Slovenija je v sodelovanju s Pod črto pripravila dvodelno oddajo o spornih poslih pri gradnji Stožic. Oddajo si je …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Article,

Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

V tokratnem podkastu pojasnjujemo, zakaj ne moremo biti zadovoljni z odgovori predsednika vlade.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno